ZFPPIPP člen 339, 339/2, 341, 341/7, 342, 342/5, 344, 347, 347/1, 347/3, 347/3-2, 347/3-3. OZ člen 507, 513. SPZ člen 66, 66/3, 72, 72/5. ZZZDR člen 51, 51/1, 55, 58, 58/2, 59, 59/1.
postopek osebnega stečaja - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - rok za plačilo kupnine - predkupna pravica - uveljavitev predkupne pravice - rok za plačilo - skupno premoženje
Za predkupnega upravičenca se uporabljajo določila 347. člena ZFPPIPP. Če le-ta svojo pravico uveljavi, mora kupnino poravnati, saj je šele z izjavo o uveljavljanju predkupne pravice, sklenitvijo pogodbe in plačilom kupnine v roku iz pogodbe predkupna pravica pravilno uveljavljena. Sodišče sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe s predkupnim upravičencem izda le v primeru, da je vse navedeno izpolnjeno, torej da je tudi plačana kupnina, torej tudi upravitelj izdajo soglasja predlaga šele, ko je vse izpolnjeno (vključno s plačilom kupnine). Določila tretjega odstavka 341. člena ZFPPIPP se za predkupnega upravičenca ne uporabljajo, saj je predpostavka za veljavnost sklenjene pogodbe tudi plačilo kupnine, s čimer se šele izkaže, ali je bila predkupna pravica pravilno uveljavljena. Ravno iz teh razlogov pa predkupni upravičenec tudi ne more odkloniti plačila kupnine, dokler sklep sodišča o soglasju k prodajni pogodbi ne postane pravnomočen.
Ob izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe je treba preveriti, ali je prodaja potekala zakonito, kar pomeni, da mora sodišče v skladu s sedmim odstavkom 341. člena ZFPPIPP preveriti tudi, ali so bila pravilno upoštevana določila 347. člena ZFPPIPP. Višje sodišče je tako moralo presoditi tudi o tem, ali ima pritožnica dejansko položaj predkupnega upravičenca, kar bi tudi pomenilo, da niso bila upoštevana pravila tretjega odstavka 347. člena ZFPPIPP. Zato višje sodišče njene pritožbe ni zavrglo, temveč je o njej vsebinsko odločilo.
Na osebi, ki trdi, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje, je, da svojo zatrjevano pravico tudi pravilno uveljavi. Pritožnica je ni. Za to tudi ni poskrbela pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikom – njenim možem. Pritožnica tako v tem stečajnem postopku izločitvene pravice ni uveljavila, v zemljiški knjigi pa njena lastninska pravica tudi ni vknjižena. Čim pa je tako, tudi ni podlage, da bi jo moral upravitelj upoštevati kot predkupno upravičenko.
ZP-1 člen 48c, 48c/1, 48c/6, 58. URS člen 11. ZUP člen 62. ZSKZDČEU-1 člen 196, 197.
uradni jezik - jezik, ki ga obdolženec razume - izdaja odločbe
Vsi oblastni organi v Republiki Sloveniji so dolžni poslovati in voditi postopke v uradnem jeziku tj. slovenščini (oz. italijanščini ali madžarščini na območjih občin, kjer živi posamezna narodna skupnost) in uradna oseba, ki je pooblaščena za odločanje v postopku, ne more niti voditi postopka, niti izdati odločbe v jeziku, ki ni uradni jezik v Republiki Sloveniji, tudi če ta jezik odlično obvlada. Zato mora biti odločba o prekršku vedno izdana v uradnem jeziku države izdaje, storilcu pa poleg izvirnika odločbe v slovenskem jeziku vročen tudi prevod odločbe oz. vsaj prevod pomembnejših delov, če obstaja razlog za domnevo, da storilec ne razume slovenskega jezika.
ZKP člen 94, 94/1, 94/2, 95, 95/4, 95/5, 95/6, 129a. ZIKS-1 člen 13. KZ-1 člen 86, 86/8.
stroški kazenskega postopka - delo v splošno korist - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka
Zakon ne omogoča, da bi se lahko plačilo krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka nadomestilo z delom v splošno korist. V skladu z določbami osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), 13. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ter 129.a člena ZKP, lahko sodišče z delom v splošno korist nadomesti le izrečeno kazen zapora (do dveh let) oziroma denarno kazen. Oškodovanki pa ni bila izrečena kazen, kot to sama zmotno navaja v vlogi z dne 25. 7. 2018, pač pa so ji bili le odmerjeni krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka (stroški pooblaščenega vročevalca).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00019966
KZ-1 člen 86, 86/9.
ponovitvena nevarnost - izvrševanje kazenskih dejanj - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni - poslovna goljufija
Drži sicer, da so bila kazniva dejanja, zaradi katerih je bila obsojenka že predkaznovana, storjena v letih 2011 do 2013, kot tudi, da inkriminirani čas kaznivega dejanja v postopku IV K 17543/2016, glede katerega je obtožnica še v fazi vročanja, prav tako datira v obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 3. 2013 in da iz poročila PP izhaja, da obsojenka po letu 2015 ni bila več obravnavana pri organih odkrivanja za storitev morebitnega kaznivega dejanja. Vendar pa prvostopno sodišče slednjih okoliščin nikakor ni spregledalo, kot to neutemeljeno trdi pritožba. Nasprotno, v izpodbijanem sklepu (točka 17) je kronološko povzelo čas izvršitve kaznivih dejanj, ki nedvomno izkazuje, da je obsojenka v navedenem obdobju permanentno izvrševala istovrstna kazniva dejanja in da tudi dve predhodno izrečeni pogojni obsodbi z daljšo preizkusno dobo nista dosegli svojega namena, kar nedvomno dokazuje specifičen način obsojenkinega delovanja v preteklosti in brez dvoma ponuja zanesljiv zaključek o obstoju nevarnosti, da bi obsojenka tovrstna kazniva dejanja lahko ponovila tudi v bodoče.
Prvo sodišče je obsojenkine premoženjske in socialne razmere temeljito proučilo in ob upoštevanju dopisa oškodovanca z dne 4. 11. 2018 tudi prepričanju pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da s tem, ko se obsojenka ne odziva na dopise oškodovanca, s katerim je bila pozvana k vračilu denarja, kaže na njen izrazito nekritičen odnos do svojega ravnanja, saj ni uresničila niti svojih zatrjevanj o delnem mesečnem odplačilu v višini 50,00 EUR, kar je najmanj, kar bi od pravnomočnosti sodbe dalje lahko samoiniciativno storila in pri tem pravilno izpostavilo, da je obsojenka oškodovanca oškodovala za najmanj 24.199,16 EUR, zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne vzdrži pritožbeni očitek, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do uradno izkazanih obsojenkinih premoženjskih razmer v času odločanja, ki jih je bilo dolžno tako, kot narekuje tudi ustaljena sodna praksa, presojati konsistentno, torej tudi v odnosu do vseh ostalih okoliščin, navedenih v devetem odstavku člena 86 KZ-1.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - sprememba sodbe le v korist obdolženca - sankcija
Sodišče prve stopnje je pomotoma iz opisa izpustilo besedi ″za delo″, kar pomeni, da glede na to, da se državno tožilstvo zoper sodbo ni pritožilo, obdolžencu v škodo ni več mogoče očitati omenjene škodne posledice torej začasno zmanjšane zmožnosti za delo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je iz opisa kaznivega dejanja izpustijo besede ″in je bila njegova zmožnost začasno zmanjšana″. Posledično pa je glede na zmanjšano kriminalno količino oziroma posledice kaznivega dejanja po spremenjenem opisu, obdolžencu določeno kazen zapora znižalo.
nevarna vožnja v cestnem prometu - kazenske sankcije - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Sodišče prve stopnje je pravno zmotno predlog državne tožilke presojalo v smislu določbe 72. člena KZ-1. Po prvem odstavku 72. člena KZ-1 sme namreč sodišče storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa odvzeti vozniško dovoljenje za posamezne vrste motornih vozil in pri tem določiti, da se mu ne sme izdati novo dovoljenje za eno do pet let. Gre za varnostni ukrep, ki ga sme sodišče izreči, če spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegovega obnašanja, osebnih lastnosti ali nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil. Iz zakonske dikcije torej izhaja, da sodišče le v primeru izrekanja predmetnega varnostnega ukrepa ocenjuje, ali bi obdolženčeva udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet. Pri izrekanju stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1, ki je sicer res fakultativne narave, pa se sodišče opre na splošna pravila za izbiro in odmero kazni kot so predpisana v 49. členu KZ-1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - subjektivni kriterij - opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje - dobrovernost
Sodišče ima prav, da bi upoštevaje velikost spornega zemljišča ter katastrske podatke parcel, morala biti izkazana večja poizvedovalna skrbnost predvsem o stanju v katastru in zemljiški knjigi, zato je pravilen zaključek sodišča, da četudi v celoti sledimo tožnikovim zatrjevanjem o dolgotrajni nemoteni uporabi spornega zemljišča, pridobitev lastninske pravice na podlagi izvenknjižnega priposestvovanja ni mogoča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00021953
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 285c, 285c/1, 285č, 285č/4.
predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - objekt varstva - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - vezanost na kazensko sodbo - neizplačevanje plač in regresa - priznanje krivde - predobravnavni narok - okoriščenje
Pri kaznivih dejanjih zoper premoženje iz devetega poglavja KZ-1 je objekt kazenskopravnega varstva premoženje. Vendar premoženje kot objekt varstva ni varovano le v tem poglavju. Varovano je tudi v drugih poglavjih, tam v povezavi z drugimi objekti kazenskopravnega varstva – pri kaznivem dejanju iz 196. člena KZ-1 v povezavi z varstvom delovnega razmerja in socialne varnosti.
S stališča ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP ni pomembno, ali je bila dolžnica obsojena na predobravnavnem naroku ali po izvedeni glavni obravnavi. Važno je le dejstvo, da je bila pritožnica obsojena (spoznana za krivo) za kaznivo dejanje, ki ga je višje sodišče povzelo v 5. točki obrazložitve.
ZFPPIPP pri oviri iz 1. točke drugega odstavka 399. člena določa, da je ovira podana, če je izpolnjen zakonski dejanski stan pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu. Da bi morala biti dolžnica s kaznivim dejanjem hkrati okoriščena, zakon ne določa. Po ustaljeni sodni praksi je obsodba na kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu ovira za odpust obveznost. Stečajno sodišče je v postopku odpusta vezano na kazensko sodbo. Zato sodišče v postopku odpusta obveznosti ne sme upoštevati ugovorov, ki se nanašajo na dolžničino krivdo, vlogo pri storitvi kaznivega dejanja, končno pa tudi na bolezen, čeprav gre za težko bolezen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00020286
OZ člen 243, 346. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 339/2-14, 350, 350/2, 365, 365/2. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 3, 3/1. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 98/2.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja - pogodba o sofinanciranju - znižanje sofinanciranja - finančni popravek - višina finančnega popravka - sredstva evropske kohezijske politike - izbira postopka oddaje javnega naročila - nepravilnosti v postopku javnega naročanja - odločilna dejstva - narava tožbenega zahtevka - upravna pogodba - splošni zastaralni rok - ugovor pravnomočno razsojene stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - zastaranje
Zaradi površne in pomanjkljive dokazne ocene pravilnosti izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, toženi stranki pa je bil s tem tudi onemogočen poln, vsebinski dialog s sodiščem, saj niti ni jasno, katere točno kršitve v postopku javnega naročanja (in pod katero številko Smernic 2007) so bile med pravdnima strankama sporne in zakaj sodišče meni, da naj bi bile le-te sploh podane (ugotovitve revizijskega sodišča so lahko zgolj dokaz, ne morejo pa nadomestiti dokazne ocene sodišča). Prav tako sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj navedbe tožene stranke, ki storitev kršitev demantirajo, po njegovi oceni niso utemeljene oziroma relevantne in zakaj ni bilo potrebno izvesti dokazov v tej smeri.
Pravdni stranki sta se v četrtem odstavku 14. člena Pogodbe o sofinanciranju dogovorili, da bo ministrstvo v primeru ugotovljenih nepravilnosti pri postopku izbire soinvestitorja lahko določilo ustrezne finančne popravke - zmanjšanje/znižanje sofinanciranja upravičenih stroškov iz javnih sredstev. Po prepričanju višjega sodišča iz vsebine tega pogodbenega določila jasno izhaja, da za oblikovalno tožbo ni pravovarstvene potrebe, temveč lahko tožeča stranka preoblikovanje v smislu zmanjšanja sofinanciranih sredstev izvede že z enostransko izjavo / opcijo.
Rok za zastaranje terjatev iz upravnih pogodb ni posebej predpisan, zato se za zastaranje uporablja splošni petletni zastaralni rok.
ZFPPIPP člen 399, 403, 403/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
osebni stečaj - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - umik predloga
Kljub dolžničinemu vztrajanju, da je umaknila predlog za odpust obveznosti, višje sodišče po presoji celotne zadeve ugotavlja, da je dolžnica umik predloga za odpust obveznosti vezala na njeno pričakovanje, da bo sodišče ugodilo umiku predloga za začetek postopka osebnega stečaja in s tem ta postopek v celoti ustavilo. To se ni zgodilo. Zato je sodišče prve stopnje v dani procesni situaciji ravnalo pravilno, da ni upoštevalo dolžničinega umika predloga za odpust obveznosti.
stečajni postopek - neznatna stečajna masa - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški, ki se poplačajo iz posebne stečajne mase - stroški končanja stečajnega postopka
Stroški končanja stečajnega postopka praviloma niso stroški unovčenja posebne stečajne mase. To postanejo šele takrat, ko je splošna stečajna masa neznatne vrednosti.
Kdo je predlagatelj stečajnega postopka, v ničemer ne vpliva na obseg nujnih opravil, ki jih je potrebno opraviti v stečajnem postopku. ZFPPIPP v nobeni določbi, kjer upravitelju nalaga nujna opravila in dejanja, ne opredeljuje, da je izvedba določene aktivnosti odvisna od tega, kdo je predlagatelj stečajnega postopka.
Upniki se poplačajo iz dolžnikovega premoženja (šele) po plačilu stroškov postopka, to pravilo pa velja tako za poplačilo iz splošne, kot za poplačilo iz posebne stečajne mase.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020498
ZGD-1 člen 8, 543, 545, 545/2, 547, 547/1, 547/2. OZ člen 395, 433. ZFPPIPP člen 44, 44/5, 227, 296, 296/3, 348, 350, 350/2. ZPP člen 161.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - dejanski koncern - odvisne družbe - spregled pravne osebnosti - procesna legitimacija upnika - aktivna legitimacija - stečaj dolžnika - načelo koncentracije postopka - stroški postopka - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - izpodbojni zahtevek - odgovornost obvladujoče družbe in njenih zakonskih zastopnikov - solidarna odgovornost
V stečajno maso pravne osebe spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe, izpodbojni zahtevek pa lahko sicer v svojem imenu, a za račun stečajnega dolžnika, uveljavlja tudi vsak procesno legitimirani upnik (kar je tudi tožeča stranka).
Koncernsko pravo varuje (tudi) upnike odvisnih družb pred prikrajšanjem premoženja kot jamstvene mase za poplačilo obveznosti, aktivno legitimacijo pa upnikom daje zaradi njihovega posebnega interesa - priti do poplačila svoje terjatve. Odvisne družbe namreč, prav zaradi vplivov obvladujočih družb na njihovo vodenje, ne bodo nujno vedno uveljavljale izravnave svojih prikrajšanj. Zato v vsakem primeru odškodninski zahtevek iz prvega odstavka 547. člena ZGD-1 pripada odvisni družbi.
Upoštevanje značilnosti solidarne obveznosti pa pokaže tudi na to, da je sodišče prve stopnje pravno zmotno zaključilo, da bi zaradi načela enakega obravnavanja upnikov in s tem povezanega varovanja stečajne mase, tožeča stranka tožbo morala vložiti v korist stečajne mase. Ne tožeča stranka ne stečajni upravitelj izpodbojnih zahtevkov zoper prvo toženko nista vložila in torej premoženje prve toženke ne bo del stečajne mase. O prikrajšanju drugih upnikov zato, ker tožeča stranka toži solidarnega dolžnika, torej ni mogoče govoriti.
plačilo odškodnine - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega - posebno težka invalidnost bližnjega kot pravni standard - pravica do odškodnine
Obravnavani primer ne sodi v tisto skupino izjemnih primerov invalidnosti, ki ustrezajo pravnemu standardu posebno težke invalidnosti v smislu 180. člena OZ.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povod za tožbo - pripoznava tožbenega zahtevka - pripoznava dolga - sodba na podlagi pripoznave - izdaja odločbe brez obravnavanja
Pripoznava zahtevka je sicer podoben institut kot pripoznava dolga po 364. členu OZ, a ga vseeno z njim ne gre enačiti. Pripoznava zahtevka namreč ni posel materialnega prava in nima posledic na materialnopravnem, ampak na civilnopravnem področju. Na pripoznavo zahtevka tako ZPP navezuje poleg odločitve o stroških postopka tudi izdajo (posebne) sodbe (glej 316. člen ZPP: sodba na podlagi pripoznave). Za pripoznavo morajo biti zato izpolnjene predpostavke procesnega in ne materialnega prava.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - unovčljivo premoženje
Pritožnica zgolj pavšalno navaja, da je (bilo) njeno zatrjevano finančno stanje tako, da bi jo bilo treba oprostiti plačila sodne takse. Ob tem ne pojasni, v čem je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, nepopolno ugotovljeno, še manj, v katerem delu oziroma zakaj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021247
KZ-1-UPB2 člen 20, 20/2, 99, 99/1, 99/1-4, 266. ZKP-UPB8 člen 99, 99/1, 99/1-4, 371, 371/1, 371/1-2. ZZasV-1 člen 52, 71.
soočenje prič - izločitev sodnika - sodba o kaznovalnem nalogu - kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - ravnanje varnostnika
Sicer drži, da je zaslišanje razbremenilnih prič pod enakimi pogoji kot veljajo za obremenilne priče, ena izmed pravic do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), vendar je treba v obravnavanem primeru izhajati iz predhodnega soglasja strank, po katerem je bila izpovedba priče D.V. prebrana in zlasti iz njene vsebine, po kateri je priča zaznala zgolj tisto, kar je odločilnim dejstvom sledilo, medtem ko so bila po izpovedbi priče U.D. odločilna dejstva neposredno zaznana.
V takšnem položaju, ko sta se razbremenitev in obremenitev po vrsti zaznanih dejstev razlikovala ter ob drugih dokazih, kot so oškodovančeva izpovedba in izvid ter mnenje izvedenca medicinske stroke, ki bi glede na pritožnikov zagovor objektivno morala biti drugačna, naknadno predlagano, vendar neizvedeno soočenje med zgornjima pričama ni vplivalo na pravilnost in ne na zakonitost sodbe.
Izdaja sodbe o kaznovalnem nalogu ni obvezni razlog za sodnikovo izločitev, ki ima nato za posledico bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Lahko pa je neobvezni (fakultativni) razlog za izločitev, vendar morajo biti v tem primeru dodatno obrazložene še druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Po 4. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1 "uradnosti" osebe ne določa njen status in ne pri kom (osebi zasebnega ali javnega prava) je zaposlena. Določajo jo naloge, kot izhajajo iz posameznega zakonskega pooblastila.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - pravica do posebne pritožbe
Obravnavana kazenska zadeva se po razveljavitvi sodbe nadaljuje v ponovnem postopku z glavno obravnavo, zato je sodišče prve stopnje glede na fazo postopka ravnalo pravilno, ko je izdalo napadeni sklep s pravnim poukom, da se lahko odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo.
ZKP člen 94, 94/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški - razlogi o odločilnih dejstvih - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - stroški vročanja - poseben sklep o stroških - stroški za vročanje pisanj
Pritožbeno tolmačenje prvega odstavka 94. člena ZKP kot materialnega predpisa ni pravilno. Med stroške po tej določbi niso uvrščeni zgolj (primeroma) našteti stroški.
krivdno povzročeni stroški - stroški za vročanje pisanj
Izogibanje poštnim pošiljkam ni pogoj za ugotovitev, da so bili stroški kazenskega postopka povzročeni krivdno. Odločilno je posameznikovo ravnanje, ki če bi bilo drugačno, stroški kazenskega postopka ne bi nastali.