• Najdi
  • <<
  • <
  • 28
  • od 29
  • >
  • >>
  • 541.
    VSL sklep Cst 41/2019
    5.2.2019
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00024743
    ZFPPIPP člen 339, 339/2, 341, 341/7, 342, 342/5, 344, 347, 347/1, 347/3, 347/3-2, 347/3-3. OZ člen 507, 513. SPZ člen 66, 66/3, 72, 72/5. ZZZDR člen 51, 51/1, 55, 58, 58/2, 59, 59/1.
    postopek osebnega stečaja - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - rok za plačilo kupnine - predkupna pravica - uveljavitev predkupne pravice - rok za plačilo - skupno premoženje
    Za predkupnega upravičenca se uporabljajo določila 347. člena ZFPPIPP. Če le-ta svojo pravico uveljavi, mora kupnino poravnati, saj je šele z izjavo o uveljavljanju predkupne pravice, sklenitvijo pogodbe in plačilom kupnine v roku iz pogodbe predkupna pravica pravilno uveljavljena. Sodišče sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe s predkupnim upravičencem izda le v primeru, da je vse navedeno izpolnjeno, torej da je tudi plačana kupnina, torej tudi upravitelj izdajo soglasja predlaga šele, ko je vse izpolnjeno (vključno s plačilom kupnine). Določila tretjega odstavka 341. člena ZFPPIPP se za predkupnega upravičenca ne uporabljajo, saj je predpostavka za veljavnost sklenjene pogodbe tudi plačilo kupnine, s čimer se šele izkaže, ali je bila predkupna pravica pravilno uveljavljena. Ravno iz teh razlogov pa predkupni upravičenec tudi ne more odkloniti plačila kupnine, dokler sklep sodišča o soglasju k prodajni pogodbi ne postane pravnomočen.

    Ob izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe je treba preveriti, ali je prodaja potekala zakonito, kar pomeni, da mora sodišče v skladu s sedmim odstavkom 341. člena ZFPPIPP preveriti tudi, ali so bila pravilno upoštevana določila 347. člena ZFPPIPP. Višje sodišče je tako moralo presoditi tudi o tem, ali ima pritožnica dejansko položaj predkupnega upravičenca, kar bi tudi pomenilo, da niso bila upoštevana pravila tretjega odstavka 347. člena ZFPPIPP. Zato višje sodišče njene pritožbe ni zavrglo, temveč je o njej vsebinsko odločilo.

    Na osebi, ki trdi, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje, je, da svojo zatrjevano pravico tudi pravilno uveljavi. Pritožnica je ni. Za to tudi ni poskrbela pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikom – njenim možem. Pritožnica tako v tem stečajnem postopku izločitvene pravice ni uveljavila, v zemljiški knjigi pa njena lastninska pravica tudi ni vknjižena. Čim pa je tako, tudi ni podlage, da bi jo moral upravitelj upoštevati kot predkupno upravičenko.
  • 542.
    VSL Sklep Cst 63/2019
    5.2.2019
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00019580
    ZFPPIPP člen 226, 226/3, 226/4, 226/4-5.
    stečajni postopek - neznatna stečajna masa - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški, ki se poplačajo iz posebne stečajne mase - stroški končanja stečajnega postopka
    Stroški končanja stečajnega postopka praviloma niso stroški unovčenja posebne stečajne mase. To postanejo šele takrat, ko je splošna stečajna masa neznatne vrednosti.

    Kdo je predlagatelj stečajnega postopka, v ničemer ne vpliva na obseg nujnih opravil, ki jih je potrebno opraviti v stečajnem postopku. ZFPPIPP v nobeni določbi, kjer upravitelju nalaga nujna opravila in dejanja, ne opredeljuje, da je izvedba določene aktivnosti odvisna od tega, kdo je predlagatelj stečajnega postopka.

    Upniki se poplačajo iz dolžnikovega premoženja (šele) po plačilu stroškov postopka, to pravilo pa velja tako za poplačilo iz splošne, kot za poplačilo iz posebne stečajne mase.
  • 543.
    VSC Sklep PRp 10/2019
    5.2.2019
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00033398
    ZP-1 člen 48c, 48c/1, 48c/6, 58. URS člen 11. ZUP člen 62. ZSKZDČEU-1 člen 196, 197.
    uradni jezik - jezik, ki ga obdolženec razume - izdaja odločbe
    Vsi oblastni organi v Republiki Sloveniji so dolžni poslovati in voditi postopke v uradnem jeziku tj. slovenščini (oz. italijanščini ali madžarščini na območjih občin, kjer živi posamezna narodna skupnost) in uradna oseba, ki je pooblaščena za odločanje v postopku, ne more niti voditi postopka, niti izdati odločbe v jeziku, ki ni uradni jezik v Republiki Sloveniji, tudi če ta jezik odlično obvlada. Zato mora biti odločba o prekršku vedno izdana v uradnem jeziku države izdaje, storilcu pa poleg izvirnika odločbe v slovenskem jeziku vročen tudi prevod odločbe oz. vsaj prevod pomembnejših delov, če obstaja razlog za domnevo, da storilec ne razume slovenskega jezika.
  • 544.
    VSC Sodba II Kp 1479/2016
    5.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00019450
    KZ-1 člen 209, 209/1.
    poneverba v službi - pištola
    Na podlagi take dokazne ocene izpovedi navedenih prič ter ob ugotovitvi, da nihče od zaslišanih policistov ni z gotovostjo potrdil, ali je obdolženec 7. in 8. 12. 2015, ko je bil še na delu na PP, imel službeno pištolo pri sebi, medtem, ko se policist S. V. tudi ni spomnil, da bi obdolženca tekom opravljanja službe opozoril, da ni bil opremljen s službeno pištolo v službenih prostorih, kar je bilo sicer običajno, ko tudi ob dejstvu, da niti izvedba hišnih preiskav v obdolženčevem vozilu in na dveh različnih naslovih ni potrdila, da je obdolženec doma hranil orožje (slednje je potrdila tudi obdolženčeva žena), prepričljivo dognalo, da je bilo možno garderobne omarice odklepati z različnimi ključi, zaradi česar je dopustilo možnost, da je obdolženec zadnji delovni dan pustil službeno pištolo in izkaznico ter naboje v svoji službeni omarici. Ker pa je bilo mogoče do te njegove službene omarice dostopati na različne načine (vsak ključ je lahko odklenil več omaric), pa tudi sicer odprtje posamezne omarice ni terjalo posebnega napora, je zaključilo, da nedvomno obstaja resen dvom, da je storil obdolženec očitano mu kaznivo dejanje.
  • 545.
    VSL sklep Cst 62/2019
    5.2.2019
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00021951
    ZFPPIPP člen 226, 226/4, 374, 374/1, 374/1-2, 374/1-3, 374/13, 374/14.
    sklep o končni razdelitvi - končni načrt razdelitve - posebna stečajna masa - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - razdelitvena masa - zavezanec za plačilo - navadni upniki - neenakopravno obravnavanje upnikov - okoliščine konkretnega primera - vrednost premoženja
    Razlaga, za kakršno se zavzema pritožnik (da se torej premoženje, ki spada v posebno stečajno maso in ga ni mogoče unovčiti, sicer lahko prenese na navadnega upnika, vendar le-temu ni potrebno plačati stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, razen davka na promet nepremičnin), pomeni neenakopravno obravnavanje navadnih in ločitvenih upnikov pri prevzemu neunovčljivega premoženja. Za kaj takega v zakonu ni najti opore.

    Kdaj gre pri določenem premoženju za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti, se presoja v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč okoliščine vsakega konkretnega primera. Oceno o tem v prvi vrsti opravi upravitelj.

    Dejstvo, da določenega premoženja v okviru stečajnega postopka ni mogoče unovčiti, še ne pomeni, da je vrednost takega premoženje enaka 0,00 EUR ali da je celo negativna.
  • 546.
    VSL Sklep Cst 60/2019
    5.2.2019
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00020021
    ZFPPIPP člen 399, 403, 403/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
    osebni stečaj - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - umik predloga
    Kljub dolžničinemu vztrajanju, da je umaknila predlog za odpust obveznosti, višje sodišče po presoji celotne zadeve ugotavlja, da je dolžnica umik predloga za odpust obveznosti vezala na njeno pričakovanje, da bo sodišče ugodilo umiku predloga za začetek postopka osebnega stečaja in s tem ta postopek v celoti ustavilo. To se ni zgodilo. Zato je sodišče prve stopnje v dani procesni situaciji ravnalo pravilno, da ni upoštevalo dolžničinega umika predloga za odpust obveznosti.
  • 547.
    VSM Sodba I Cp 996/2018
    5.2.2019
    STVARNO PRAVO
    VSM00020860
    SPZ člen 43.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - subjektivni kriterij - opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje - dobrovernost
    Sodišče ima prav, da bi upoštevaje velikost spornega zemljišča ter katastrske podatke parcel, morala biti izkazana večja poizvedovalna skrbnost predvsem o stanju v katastru in zemljiški knjigi, zato je pravilen zaključek sodišča, da četudi v celoti sledimo tožnikovim zatrjevanjem o dolgotrajni nemoteni uporabi spornega zemljišča, pridobitev lastninske pravice na podlagi izvenknjižnega priposestvovanja ni mogoča.
  • 548.
    VSL Sodba II Cp 1720/2018
    5.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00019510
    OZ člen 239, 642. ZPP člen 458.
    spor majhne vrednosti - izpolnitev obveznosti - pogodba o delu - specifikacija opravljenih storitev - plačilo opravljenih del - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
    Naročnik je dolžan za naročeno delo plačati (642. člena OZ), upnik pa je po splošnem pravilu upravičen zahtevati izpolnitev obveznosti, ki jo je dolžnik na drugi strani dolžan izpolniti, in sicer pošteno v vsem, kot se glasi.
  • 549.
    VSC Sklep II Kp 45380/2015
    5.2.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00020169
    ZKP člen 94, 94/1, 94/2, 95, 95/4, 95/5, 95/6, 129a. ZIKS-1 člen 13. KZ-1 člen 86, 86/8.
    stroški kazenskega postopka - delo v splošno korist - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka
    Zakon ne omogoča, da bi se lahko plačilo krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka nadomestilo z delom v splošno korist. V skladu z določbami osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), 13. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ter 129.a člena ZKP, lahko sodišče z delom v splošno korist nadomesti le izrečeno kazen zapora (do dveh let) oziroma denarno kazen. Oškodovanki pa ni bila izrečena kazen, kot to sama zmotno navaja v vlogi z dne 25. 7. 2018, pač pa so ji bili le odmerjeni krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka (stroški pooblaščenega vročevalca).
  • 550.
    VSC Sodba II Kp 18130/2018
    5.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00020170
    KZ-1 člen 48, 48/1, 48/2, 72, 324, 324/1-1.
    nevarna vožnja v cestnem prometu - kazenske sankcije - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
    Sodišče prve stopnje je pravno zmotno predlog državne tožilke presojalo v smislu določbe 72. člena KZ-1. Po prvem odstavku 72. člena KZ-1 sme namreč sodišče storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa odvzeti vozniško dovoljenje za posamezne vrste motornih vozil in pri tem določiti, da se mu ne sme izdati novo dovoljenje za eno do pet let. Gre za varnostni ukrep, ki ga sme sodišče izreči, če spozna, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegovega obnašanja, osebnih lastnosti ali nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil. Iz zakonske dikcije torej izhaja, da sodišče le v primeru izrekanja predmetnega varnostnega ukrepa ocenjuje, ali bi obdolženčeva udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet. Pri izrekanju stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1, ki je sicer res fakultativne narave, pa se sodišče opre na splošna pravila za izbiro in odmero kazni kot so predpisana v 49. členu KZ-1.
  • 551.
    VSK Sklep I Ip 11/2019
    5.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00020375
    ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 189, 189/6.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
    strokovni sodelavec - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - pristojnosti strokovnega sodelavca - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nepravilnosti v postopku prodaje na javni dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine - nepravilna sestava sodišča - javna dražba
    Na naroku za javno dražbo mora biti prisoten sodnik, ki ga vodi. V konkretnem primeru temu ni bilo tako. Ker je narok za drugo javno dražbo vodila strokovna sodelavka, je bilo kršeno pravilo o sestavi sodišča, podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

    Ker se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (šesti odstavek 189. člena ZIZ), je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o izročitvi in posledično tudi drugo javno dražbo ter sklep o domiku.
  • 552.
    VSC Sklep III Kp 29677/2015
    5.2.2019
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00019966
    KZ-1 člen 86, 86/9.
    ponovitvena nevarnost - izvrševanje kazenskih dejanj - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni - poslovna goljufija
    Drži sicer, da so bila kazniva dejanja, zaradi katerih je bila obsojenka že predkaznovana, storjena v letih 2011 do 2013, kot tudi, da inkriminirani čas kaznivega dejanja v postopku IV K 17543/2016, glede katerega je obtožnica še v fazi vročanja, prav tako datira v obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 3. 2013 in da iz poročila PP izhaja, da obsojenka po letu 2015 ni bila več obravnavana pri organih odkrivanja za storitev morebitnega kaznivega dejanja. Vendar pa prvostopno sodišče slednjih okoliščin nikakor ni spregledalo, kot to neutemeljeno trdi pritožba. Nasprotno, v izpodbijanem sklepu (točka 17) je kronološko povzelo čas izvršitve kaznivih dejanj, ki nedvomno izkazuje, da je obsojenka v navedenem obdobju permanentno izvrševala istovrstna kazniva dejanja in da tudi dve predhodno izrečeni pogojni obsodbi z daljšo preizkusno dobo nista dosegli svojega namena, kar nedvomno dokazuje specifičen način obsojenkinega delovanja v preteklosti in brez dvoma ponuja zanesljiv zaključek o obstoju nevarnosti, da bi obsojenka tovrstna kazniva dejanja lahko ponovila tudi v bodoče.

    Prvo sodišče je obsojenkine premoženjske in socialne razmere temeljito proučilo in ob upoštevanju dopisa oškodovanca z dne 4. 11. 2018 tudi prepričanju pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da s tem, ko se obsojenka ne odziva na dopise oškodovanca, s katerim je bila pozvana k vračilu denarja, kaže na njen izrazito nekritičen odnos do svojega ravnanja, saj ni uresničila niti svojih zatrjevanj o delnem mesečnem odplačilu v višini 50,00 EUR, kar je najmanj, kar bi od pravnomočnosti sodbe dalje lahko samoiniciativno storila in pri tem pravilno izpostavilo, da je obsojenka oškodovanca oškodovala za najmanj 24.199,16 EUR, zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne vzdrži pritožbeni očitek, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do uradno izkazanih obsojenkinih premoženjskih razmer v času odločanja, ki jih je bilo dolžno tako, kot narekuje tudi ustaljena sodna praksa, presojati konsistentno, torej tudi v odnosu do vseh ostalih okoliščin, navedenih v devetem odstavku člena 86 KZ-1.
  • 553.
    VSK Sodba I Cp 582/2018
    5.2.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00019416
    OZ-UPB1 člen 180.
    plačilo odškodnine - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega - posebno težka invalidnost bližnjega kot pravni standard - pravica do odškodnine
    Obravnavani primer ne sodi v tisto skupino izjemnih primerov invalidnosti, ki ustrezajo pravnemu standardu posebno težke invalidnosti v smislu 180. člena OZ.
  • 554.
    VSL Sklep I Cp 1825/2018
    4.2.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00019497
    ZPP člen 157, 158, 163, 163/1, 316. OZ člen 364.
    odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povod za tožbo - pripoznava tožbenega zahtevka - pripoznava dolga - sodba na podlagi pripoznave - izdaja odločbe brez obravnavanja
    Pripoznava zahtevka je sicer podoben institut kot pripoznava dolga po 364. členu OZ, a ga vseeno z njim ne gre enačiti. Pripoznava zahtevka namreč ni posel materialnega prava in nima posledic na materialnopravnem, ampak na civilnopravnem področju. Na pripoznavo zahtevka tako ZPP navezuje poleg odločitve o stroških postopka tudi izdajo (posebne) sodbe (glej 316. člen ZPP: sodba na podlagi pripoznave). Za pripoznavo morajo biti zato izpolnjene predpostavke procesnega in ne materialnega prava.
  • 555.
    VSL Sklep II Cp 150/2019
    4.2.2019
    SODNE TAKSE
    VSL00019784
    ZST-1 člen 11, 11/3, 12b.
    oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - unovčljivo premoženje
    Pritožnica zgolj pavšalno navaja, da je (bilo) njeno zatrjevano finančno stanje tako, da bi jo bilo treba oprostiti plačila sodne takse. Ob tem ne pojasni, v čem je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, nepopolno ugotovljeno, še manj, v katerem delu oziroma zakaj.
  • 556.
    VSL Sklep IV Ip 3114/2018
    1.2.2019
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00019736
    ZIZ člen 38, 38/5, 53, 53/3, 57, 57/1, 58, 58/1, 58/3.
    stroški - odgovor na ugovor - obrazloženost ugovora - vročitev ugovora upniku v odgovor - stroški odgovora na ugovor - potrebnost stroškov odgovora na ugovor - enako varstvo pravic
    Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri posredovanju dolžnikovega ugovora upnici v odgovor izrecno zapisalo, da v odgovor pošilja obrazložen ugovor dolžnika in jo opozorilo na posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, če nanj ne bo odgovorila. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika tedaj vendarle ocenilo za obrazloženega, s takšno oceno pa se strinja tudi pritožbeno sodišče.

    Upnik je torej ob takem postopanju in opozorilu sodišča na ugovor, ki je bil sicer neutemeljen, pa vendarle obrazložen, utemeljeno odgovoril, da bi preprečil nastop zanj negativnih posledic, to je domneve iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Poleg tega je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi odraz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) na prvi stopnji. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova izvajanja odgovori. Če mu pri tem nastanejo stroški, dolžnik pa z ugovorom propade, pritožbeno sodišče meni, da je zavrnitev upnikovega stroškovnega zahtevka pravilna le takrat, ko upnik z odgovorom ni prav v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje oziroma ko odgovor ni bil potreben zaradi očitne neobrazloženosti ugovora, kar pa ni primer v tem postopku, saj kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je bil ugovor dolžnika obrazložen.
  • 557.
    VSM Sodba IV Kp 58968/2012
    1.2.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00021247
    KZ-1-UPB2 člen 20, 20/2, 99, 99/1, 99/1-4, 266. ZKP-UPB8 člen 99, 99/1, 99/1-4, 371, 371/1, 371/1-2. ZZasV-1 člen 52, 71.
    soočenje prič - izločitev sodnika - sodba o kaznovalnem nalogu - kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - ravnanje varnostnika
    Sicer drži, da je zaslišanje razbremenilnih prič pod enakimi pogoji kot veljajo za obremenilne priče, ena izmed pravic do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), vendar je treba v obravnavanem primeru izhajati iz predhodnega soglasja strank, po katerem je bila izpovedba priče D.V. prebrana in zlasti iz njene vsebine, po kateri je priča zaznala zgolj tisto, kar je odločilnim dejstvom sledilo, medtem ko so bila po izpovedbi priče U.D. odločilna dejstva neposredno zaznana.

    V takšnem položaju, ko sta se razbremenitev in obremenitev po vrsti zaznanih dejstev razlikovala ter ob drugih dokazih, kot so oškodovančeva izpovedba in izvid ter mnenje izvedenca medicinske stroke, ki bi glede na pritožnikov zagovor objektivno morala biti drugačna, naknadno predlagano, vendar neizvedeno soočenje med zgornjima pričama ni vplivalo na pravilnost in ne na zakonitost sodbe.

    Izdaja sodbe o kaznovalnem nalogu ni obvezni razlog za sodnikovo izločitev, ki ima nato za posledico bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Lahko pa je neobvezni (fakultativni) razlog za izločitev, vendar morajo biti v tem primeru dodatno obrazložene še druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.

    Po 4. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1 "uradnosti" osebe ne določa njen status in ne pri kom (osebi zasebnega ali javnega prava) je zaposlena. Določajo jo naloge, kot izhajajo iz posameznega zakonskega pooblastila.
  • 558.
    VSM Sklep V Kp 19306/2015
    1.2.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00020364
    URS člen 25.. ZKP člen 83, 340, 340/4.
    predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - pravica do posebne pritožbe
    Obravnavana kazenska zadeva se po razveljavitvi sodbe nadaljuje v ponovnem postopku z glavno obravnavo, zato je sodišče prve stopnje glede na fazo postopka ravnalo pravilno, ko je izdalo napadeni sklep s pravnim poukom, da se lahko odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo.
  • 559.
    VSM Sklep IV Kp 58968/2012
    1.2.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00020112
    ZKP člen 94, 94/1.
    krivdno povzročeni stroški - stroški za vročanje pisanj
    Izogibanje poštnim pošiljkam ni pogoj za ugotovitev, da so bili stroški kazenskega postopka povzročeni krivdno. Odločilno je posameznikovo ravnanje, ki če bi bilo drugačno, stroški kazenskega postopka ne bi nastali.
  • 560.
    VSL Sklep II Cpg 52/2019
    1.2.2019
    SODNE TAKSE
    VSL00019406
    ZST-1 člen 16, 34a. ZST-1 tarifna številka 1121.
    ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo - vrednost spornega predmeta - višina sodne takse
    Sodišče prve stopnje je sodno takso za pritožbeni postopek pravilno odmerilo.
  • <<
  • <
  • 28
  • od 29
  • >
  • >>