Povsem nekritično in neutemeljeno pritožnik graja postopanje prvostopenjskega sodišča in poštarjev. Iz podatkov v spisu izhaja, da je poštar poskušal sodno pisanje oškodovancu vročiti 18. 10. 2018, in sicer na naslovu stalnega prebivališča Sveti Duh, D. Ker mu sodnega pisanja ni bilo moč osebno vročiti, je poštar pustil v poštnem predalu obvestilo o prispeli pošiljki, ki pa je oškodovanec ni dvignil. Utemeljeno je zato sodišče oškodovancu sodno pošiljko vročilo po sodnem vročevalcu, zaradi česar so s takšnim načinom vročanja nastali stroški. Te stroške pa je po določbi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oškodovanec dolžan plačati ne glede na izid postopka, ker jih je s tem, ko poštne pošiljke kljub obvestilu v danem roku ni dvignil, povzročil po svoji krivdi.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - opustitev - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen
Med strankama ni sporno, da je dolžnik po 24. 10. 2008 prenehal parkirati svoje vozilo na služnostni poti, kar pomeni, da je svojo obveznost po pravnomočnem sklepu o izvršbi izpolnil. To pa pomeni, da predmetnega izvršilnega postopka za uveljavitev nedenarne terjatve ni več mogoče voditi. Sklep o izvršbi namreč ne daje pravnega varstva dolžniku tudi za bodoča motilna dejanja, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Če bi bilo tako, bi bil namreč izvršilni postopek odprt neomejeno, kar pa ne more biti. Če pa kasneje pride do ponovnega ravnanja v nasprotju z izvršilnim naslovom, mora upnik vložiti nov predlog za izvršbo (prim. VSL sklep III Ip 5622/2012 z dne 20. 3. 2013).
Odločilno je, da je dolžnik svojo obveznost iz izvršilnega naslova po izdaji sklepa o izvršbi, v letu 2008 že izpolnil, zato sodišče ni imelo podlage za postopanje po četrtem odstavku 226. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 227. členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00022058
ZOZP člen 1a. ZPP člen 253, 286b. OZ člen 153, 153/3.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost voznika motornega vozila - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nezgoda - povzročitev prometne nesreče - zapustitev kraja dogodka - odhod s kraja nesreče - zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov - posredovanje osebnih podatkov - zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - regresni zahtevek zavarovalnice - regres zavarovalnice - soprispevek oškodovanca - pisno izvedensko mnenje - ustno podajanje izvedenskega mnenja - opustitev zaslišanja izvedenca - izvedenec cestnoprometne stroke - potek prometne nesreče - osebno stanje oškodovanca - načelo popolne odškodnine
Toženec je v prijavi škodnega primera iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti navedel, da je ob vzvratni vožnji začutil rahel trk, zato je avto ustavil, ga premaknil in izstopil, ob zaslišanju pa je nadalje pojasnil, da je oškodovanki, ki je ležala na tleh, pomagal vstati, pri čemer je opazil odrgnino na nogi. Moral se je torej zavedati, da je s svojim ravnanjem povzročil prometno nesrečo, pri čemer za izgubo zavarovalnih pravic ni bistveno, da ni bil seznanjen z obsežnostjo oškodovankinih poškodb, prav tako ni odločilno, da ga slednja ni zaprosila za osebne podatke in da ni imel namena pobegniti s kraja dogodka. Zaradi opustitve obveznosti posredovanja svojih podatkov in podatkov o zavarovanju pred zapustitvijo kraja nezgode je izgubil zavarovalne pravice.
Osebno stanje oškodovanca, ki pogojuje nastanek večjega obsega škode in se razvije spontano ali je prirojeno, ne more predstavljati razloga za prisojo nižje odškodnine oziroma razbremenitev povzročitelja škode odgovornosti za nastalo škodo.
pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera
Pravilen je zaključek, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje iz drugega odstavka 217. člena SPZ, zato vprašanje dobre vere, ki je pogoj za priposestvovanje desetletnega izvrševanja služnosti po prvem odstavku 217. člena SPZ, ob dejanskem 20 letnem izvrševanju služnosti ni več bistveno vprašanje, s katerim bi se moralo sodišče podrobneje ukvarjati.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po zvetl - vzpostavitev etažne lastnine
Za uporabo 47. člena SPZ v postopku izvedbe etažne lastnine po ZVEtL-1 mora stranka navesti razloge za uporabo te določbe.
povračilo stroškov - specifikacija računa - pogodba o poslovnem sodelovanju - vodja gradbišča
Pogodba namreč ne določa niti obveznosti sprotnega zaračunavanja ″potroškov″ niti tega, da bi bila pisna potrditev ″potroškov″ s strani toženke pogoj za terjanje njihovega povračila. Pravdni stranki tudi sicer nista več v pogodbenem razmerju in sta v medsebojnem sporu, zato ni mogoče od tožnika zahtevati, da bi moral pridobiti pisno potrditev ″potroškov″ s strani toženke. V situaciji, ko je tožnik po ugovoru toženke, da ″potroški″ niso specificirani, ″potroške″ specificiral, zanje priložil račune, ki se glasijo na toženko in ki jih je založil v gotovini, ter dnevnik, toženka pa je nato še vedno ugovarjala, da se o ″potroških″ v zvezi z delom ne more izjaviti in da bi moral obračune predlagati sproti, je tožbenemu zahtevku v tem delu (na podlagi sklenjene pogodbe) treba ugoditi.
Zavzemanje pritožbe toženke, da naj bi bili dobropisi, ki jih je tožnik po podaji predloga aneksa oziroma v času pogajanj o spremembi pogodbe toženki ponudil zavoljo ohranitve nadaljnjega poslovnega sodelovanja, veljavni in da naj bi izkazovali obstoj ustnega dogovora o znižanem plačilu, je neutemeljeno, saj je toženka s podajo novega predloga aneksa tožnikovo ponudbo zavrnila. Do ustnega dogovora o znižanem plačilu ni prišlo in tožnik je bil nato tisti, ki je od pogodbe (pisno) odstopil.
Ustni dogovor o znižanem plačilu tudi ni razviden iz ustnega dogovora o mesečni realizaciji, saj tudi slednjega toženka ni izkazala.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij
Okrajna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta pristojna sodijo v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. Gre za spore o (ne)obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, o veljavnosti najemne ali zakupne pogodbe, izpraznitvene tožbe, odpovedne tožbe in tožbe za plačilo najemnine ali zakupnine. V pristojnost okrajnega sodišča spada tudi reševanje sporov, ki so v tesni zvezi oziroma izvirajo iz najemnih in zakupnih razmerij.
Za nobenega izmed zgoraj uveljavljanih zahtevkov namreč ne veljajo določbe o pravočasni notifikaciji stvarnih napak po podjemni pogodbi. Odškodnino v zvezi z razsmernikom (313,50 EUR), ki ga je sicer predhodno vgradila toženka, nato pa naj bi po zatrjevanjih tožnice do njegovega poškodovanja prišlo, ker je toženka malomarno izvajala druga dela, je treba obravnavati po splošnih načelih OZ o odškodninski odgovornosti, medtem ko je treba odškodnino v zvezi z neizvedenimi deli obravnavati po določbah o podjemnikovi obveznosti izvršitve dela (626., 627. in 628. člen OZ), o splošnih pravilih o izpolnitvi obveznosti (239. in 243. člen OZ) in o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve (od 103. do 111. člena OZ). Povedano drugače, za nobenega izmed vtoževanih zahtevkov ne velja obveznost pravočasne notifikacije napak, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje, saj ne gre za uveljavljanje stvarnih napak.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00021900
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZVPSBNO člen 1.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodnina za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - dolgotrajnost postopka - dolžnik v stečaju - neizpolnitev obveznosti - insolventnost dolžnika - vzročna zveza - obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - obstoj škode - nadaljevanje pravdnega postopka - obstoj terjatve do dolžnika - ugovor delne izpolnitve - zakonske zamudne obresti - prenehanje terjatve
Tožniku je bila kršena pravica do sojenja v razumnem roku, zato je upravičen do povrnitve tiste že prisojene premoženjske škode, ki je zaradi dolgotrajnega sojenja ni uspel pravočasno izterjati od svojega dolžnika, ki je zapadel v insolventnost. Vendar je tožnik upravičen le do dela vtoževane terjatve, ki mu je bila tedaj prisojena, a je ni uspel izterjati, ne pa tudi do tistega njenega dela, v katerem je bila tožnikova terjatev že tedaj zavrnjena zato, ker je prenehala.
Že na prvi pogled je očitno, da več kot 25 let trajajoč postopek ni nekaj normalnega ali običajnega. Stopnjevitost sojenja ne sme predstavljati priročnega alibija, ki bi sodstvu omogočal ponavljajoče se mletje brez sodnega epiloga. Sodstvo mora biti sposobno ne samo soditi, temveč predvsem razsoditi in to v razumnem roku, zato tudi množica raznoraznih razveljavitev sama po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za tako ekscesno dolg sodni postopek.
Toženka zanemarja, da je bilo prav sodišče tisto, ki je odločalo več kot 25 let - ne pa tožnik. Pričakovanje, da bi moral tožnik sodišče vseskozi spodbujati, naj opravlja svojo zakonsko dolžnost, ni utemeljeno oz. je takšno pričakovanje neživljenjsko in pretirano. Že res, da lahko tudi stranke postopka vplivajo na dinamiko določenega postopka, a vselej le v okviru svojih zakonskih možnosti, ki so vnaprej predvidene in kot take legitimne, medtem ko je prav na sodišču osrednja odgovornost, da postopek vodi, nadzira in obvlada, stranke usmerja in po potrebi omejuje ter na tej podlagi poda svojo končno razsodbo. V takšno vlogo sodišča pa petletni sodni premor in to brez kakršnihkoli vsebinskih razlogov - gotovo ne sodi. Stranka se lahko v skladu z načelom zaupanja upravičeno zanese na to, da bo sodni organ opravil svoje delo in to v skladu z zakonskimi pravili ter standardi dela, kamor navsezadnje sodi tudi sojenje v razumnem roku. To enako velja ne glede na to, ali je imelo sodstvo samo s sabo v kritičnem obdobju resne probleme oz. sistemske težave s sodnimi zaostanki, saj to stranke, ki skuša na sodišču na miren način poiskati svojo pravico, načeloma niti ne zanima. Zato ni razumljivo, zakaj bi moral tožnik sodišče priganjati oz. prosjačiti, naj vendarle postopa, če pa je sodišče dolžno postopati zaradi svoje zakonske dolžnosti in ne zato, ker bi si to tako zelo (za)želel tožnik kot stranka postopka. Da je imel tožnik ambicijo, da je postopek tekel in se premikal, pa izhaja že iz tega, da je vložil tožbo in se zahtevku ni odpovedal ali ga umaknil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020637
OZ člen 16, 40, 40/3, 533. ZOR člen 53, 53/3, 63, 70. ODZ paragraf 938, 943. ZZK člen 102, 102/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3. ZPP člen 333.
darilna pogodba - kavza pri darilu - darilni namen - prava pogodbena volja strank - nedopusten nagib - nesporazum o predmetu pogodbe - nesoglasje volj (disenz) - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - neveljavnost vknjižbe - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - napaka sodišča - sprememba pogodbe - obličnost - pritožbeni rok
Pasivno legitimiran v izbrisni tožbi je tisti, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice. Razlogi neveljavne vknjižbe so lahko (med drugim) napake (neveljavnost ali nepopolnost) zemljiškoknjižnega dovolila, omejitve oziroma neobstoj razpolagalne sposobnosti ali napake zemljiškoknjižnega sodišča.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se sodišču prve stopnje očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni pripetila, saj je v izpodbijano sodbo (12. točka obrazložitve) povzelo dopis O. z dne 15. 3. 2016 natančno v vsebini, kot ga zatrjuje pritožba. Ko je vsebina listine pravilno povzeta, se sodišču ne more pripetiti očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, do katere lahko pride zgolj tedaj, če je vsebina listine v ″tehničnem″ smislu napačno povzeta, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo. Če pritožba trdi, da okoljska dajatev ni storitev, potem tožeča stranka, ki sama oblikuje vsebino računov, v računu napačno poimenuje obračunavanje okoljske dajatve, vendar je v razmerju do tožene stranke sedaj pritožbeno sklicevanje da pri obračunavanju okoljske dajatve ne gre za storitev, prepozno in neupoštevno, saj gre za pritožbeno novoto.
začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci
Zakaj je pri A. A. prišlo do izboljšav (zaradi psihoterapevtskih obravnav, odraščanja ali česa tretjega) niti ni pomembno. Za odločanje o predlagani začasni odredbi je ključno, da mu zaradi udeležbe na psihoterapijah ne nastaja škoda, ampak, kot izhaja iz podatkov spisa, napreduje.
ZKP člen 502a, 502a/1, 502a/5, 502b, 502b/4, 502c, 502c/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - pravica do izjave - primeren rok - ugovorni postopek - pravnomočnost obtožnice - nespremenjene okoliščine
Neutemeljena je pritožba tudi, ko navaja, da obrambi ni bil omogočen ustrezen rok za izjasnitev o predlogu državnega tožilca, da se začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljša. Ukrep je bil podaljšan zaradi poteka časa, za katerega je bil odrejen, okoliščine, ki so utemeljevale njegovo odreditev in podaljšanje, pa se niso v ničemer spremenile, zato ne drži pritožbena navedba, da obramba od prejema predloga za podaljšanje ukrepa ni imela dovolj časa, da se o predlogu izjasni. ZKP v prvem odstavku 502.c člena sodišču nalaga, da preden o predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja odloči, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in jim določi primeren rok za odgovor. Glede na čas, ki ga je imela obramba za odgovor in ga navaja v pritožbi, pa ob upoštevanju, da sklep od prejšnjega istovrstnega sklepa ne prinaša ničesar novega, roka za odgovor, ki ga je imela obramba, ni mogoče oceniti kot neustreznega.
posredniška pogodba - namen posredovanja - plačilo provizije za posredovanje
Bistven del izpolnitvenega ravnanja tožeče stranke v tem, da je oglaševala nepremičnino za prodajo, s tem iskala interesente za nakup, seznanila toženca s kupcem in ga spravila v stik za pogajanja, v posledici česar je bila med tožencem in kupcem po uspešnih pogajanjih sklenjena prodajana pogodba. Glavni namen posredovanja je bil tako dosežen. Ni dvoma, da je do sklenitve prodajne pogodbe pripeljalo prav posredovanje tožeče stranke. Ker je bila prodajna pogodba sklenjena in plačana kupnina je bila tožena stranka dolžna pogodbo izpolniti in plačati 4 % posredniško provizijo + DDV.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020498
ZGD-1 člen 8, 543, 545, 545/2, 547, 547/1, 547/2. OZ člen 395, 433. ZFPPIPP člen 44, 44/5, 227, 296, 296/3, 348, 350, 350/2. ZPP člen 161.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - dejanski koncern - odvisne družbe - spregled pravne osebnosti - procesna legitimacija upnika - aktivna legitimacija - stečaj dolžnika - načelo koncentracije postopka - stroški postopka - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - izpodbojni zahtevek - odgovornost obvladujoče družbe in njenih zakonskih zastopnikov - solidarna odgovornost
V stečajno maso pravne osebe spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe, izpodbojni zahtevek pa lahko sicer v svojem imenu, a za račun stečajnega dolžnika, uveljavlja tudi vsak procesno legitimirani upnik (kar je tudi tožeča stranka).
Koncernsko pravo varuje (tudi) upnike odvisnih družb pred prikrajšanjem premoženja kot jamstvene mase za poplačilo obveznosti, aktivno legitimacijo pa upnikom daje zaradi njihovega posebnega interesa - priti do poplačila svoje terjatve. Odvisne družbe namreč, prav zaradi vplivov obvladujočih družb na njihovo vodenje, ne bodo nujno vedno uveljavljale izravnave svojih prikrajšanj. Zato v vsakem primeru odškodninski zahtevek iz prvega odstavka 547. člena ZGD-1 pripada odvisni družbi.
Upoštevanje značilnosti solidarne obveznosti pa pokaže tudi na to, da je sodišče prve stopnje pravno zmotno zaključilo, da bi zaradi načela enakega obravnavanja upnikov in s tem povezanega varovanja stečajne mase, tožeča stranka tožbo morala vložiti v korist stečajne mase. Ne tožeča stranka ne stečajni upravitelj izpodbojnih zahtevkov zoper prvo toženko nista vložila in torej premoženje prve toženke ne bo del stečajne mase. O prikrajšanju drugih upnikov zato, ker tožeča stranka toži solidarnega dolžnika, torej ni mogoče govoriti.
spor majhne vrednosti - izpolnitev obveznosti - pogodba o delu - specifikacija opravljenih storitev - plačilo opravljenih del - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Naročnik je dolžan za naročeno delo plačati (642. člena OZ), upnik pa je po splošnem pravilu upravičen zahtevati izpolnitev obveznosti, ki jo je dolžnik na drugi strani dolžan izpolniti, in sicer pošteno v vsem, kot se glasi.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - subjektivni kriterij - opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje - dobrovernost
Sodišče ima prav, da bi upoštevaje velikost spornega zemljišča ter katastrske podatke parcel, morala biti izkazana večja poizvedovalna skrbnost predvsem o stanju v katastru in zemljiški knjigi, zato je pravilen zaključek sodišča, da četudi v celoti sledimo tožnikovim zatrjevanjem o dolgotrajni nemoteni uporabi spornega zemljišča, pridobitev lastninske pravice na podlagi izvenknjižnega priposestvovanja ni mogoča.
ZFPPIPP člen 399, 403, 403/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
osebni stečaj - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - umik predloga
Kljub dolžničinemu vztrajanju, da je umaknila predlog za odpust obveznosti, višje sodišče po presoji celotne zadeve ugotavlja, da je dolžnica umik predloga za odpust obveznosti vezala na njeno pričakovanje, da bo sodišče ugodilo umiku predloga za začetek postopka osebnega stečaja in s tem ta postopek v celoti ustavilo. To se ni zgodilo. Zato je sodišče prve stopnje v dani procesni situaciji ravnalo pravilno, da ni upoštevalo dolžničinega umika predloga za odpust obveznosti.