plačilo odškodnine - sporna višina odškodnine - nepremoženjska in premoženjska škoda - nihajna poškodba vratne hrbtenice - preračunavanje prisojene odškodnine v število povprečnih plač na zaposlenega v RS - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stopnja in trajanje strahu - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poklicna dejavnost - tuja pomoč - predpravdni stroški - sestava odškodninskega zahtevka
Pri izraziti nihajni poškodbi tretje stopnje predstavlja ustrezno odmeno za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znesek v višini 2,2 povprečni neto plači.
Ni razloga, da bi sodišče tujo pomoč prisojalo v tako širokem obsegu, da bi se v čas pomoči vštevalo tudi čakanje na preglede oziroma terapije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020637
OZ člen 16, 40, 40/3, 533. ZOR člen 53, 53/3, 63, 70. ODZ paragraf 938, 943. ZZK člen 102, 102/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3. ZPP člen 333.
darilna pogodba - kavza pri darilu - darilni namen - prava pogodbena volja strank - nedopusten nagib - nesporazum o predmetu pogodbe - nesoglasje volj (disenz) - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - neveljavnost vknjižbe - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - napaka sodišča - sprememba pogodbe - obličnost - pritožbeni rok
Pasivno legitimiran v izbrisni tožbi je tisti, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice. Razlogi neveljavne vknjižbe so lahko (med drugim) napake (neveljavnost ali nepopolnost) zemljiškoknjižnega dovolila, omejitve oziroma neobstoj razpolagalne sposobnosti ali napake zemljiškoknjižnega sodišča.
Za nobenega izmed zgoraj uveljavljanih zahtevkov namreč ne veljajo določbe o pravočasni notifikaciji stvarnih napak po podjemni pogodbi. Odškodnino v zvezi z razsmernikom (313,50 EUR), ki ga je sicer predhodno vgradila toženka, nato pa naj bi po zatrjevanjih tožnice do njegovega poškodovanja prišlo, ker je toženka malomarno izvajala druga dela, je treba obravnavati po splošnih načelih OZ o odškodninski odgovornosti, medtem ko je treba odškodnino v zvezi z neizvedenimi deli obravnavati po določbah o podjemnikovi obveznosti izvršitve dela (626., 627. in 628. člen OZ), o splošnih pravilih o izpolnitvi obveznosti (239. in 243. člen OZ) in o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve (od 103. do 111. člena OZ). Povedano drugače, za nobenega izmed vtoževanih zahtevkov ne velja obveznost pravočasne notifikacije napak, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje, saj ne gre za uveljavljanje stvarnih napak.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odločba Ustavnega sodišča - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Ustavno sodišeč je ugotovilo, da zakonodajalec ni imel razumnega in stvarnega razloga, ki bi upravičil drugačno ureditev položaja upnikov v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v primerjavi s položajem upnikov v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Do odprave ugotovljenega neskladja se lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti.
predlog za podaljšanje roka - prepozen predlog - vročitev v poštni predal - vročanje odvetniku v poštni predal - dan vročitve
Ker se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v poštnem predalu (glej četrti odstavek 139.b člena ZPP), je rok 15-ih dni za izjavo toženca glede dopolnitve izvedeniškega mnenja začel teči 6. 10. 2018, iztekel pa se je 22. 10. 2018. Predlog za podaljšanje roka, ki ga je toženec vložil 23. 10. 2018, je bil zato prepozen.
Vtoževana terjatev je letna članarina. Ker se ne nanaša na del celote, je samostojna, dospela je v obdobju enega leta ter ima določeno višino, gre za občasno terjatev. Za take terjatve velja triletnik rok zastaranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020744
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/1, 365, 365-1, 365-3. ZGD-1 člen 384. ZIZ člen 15, 272, 273.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala - izključitev manjšinskih delničarjev - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register - standard obrazloženosti odločbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S predlogom za izdajo začasne odredbe je upnik zahteval prepoved obravnavanja in sprejemanja skupščinskih sklepov pod 3. točko dnevnega reda 30. seje skupščine tožene stranke z dne 21. 12. 2018. Ker je ta datum že minil, tretja seja skupščine tožene stranke z dne 21. 12. 2018 pa je bila tudi že izvedena, upnik prepovedi, ki jo je zahteval s predlogom za izdajo začasne odredbe, ne more več doseči. V tem delu je zato upnik izgubil pravni interes za pritožbo, zato jo je pritožbeno sodišče v tem obsegu zavrglo.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da sta predloga tako povezana, da zaradi zavrnitve predloga za prepoved skupščini, predloga za prepoved poslovodstvu niti ni vsebinsko obravnavalo. Sklep sodišča prve stopnje zato v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih ter se ne more preizkusiti.
OZ člen 179. ZPP člen 155, 155/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38-1.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - odmera pravdnih stroškov - odškodninski zahtevek - nagrada za posvet in konferenco s stranko - nagrada za zastopanje na naroku - zahtevek do zavarovalnice - uspeh po temelju in po višini
Odškodnina se po ustaljeni sodni praksi določa upoštevaje načelo objektivne pogojenosti odškodnin, ki se odraža v skladnosti sodne prakse v podobnih primerih, korigirano z načelom individualizacije, ki upošteva osebne lastnosti oškodovanca.
delitev solastne nepremičnine - zemljiškoknjižni podatki - fizična delitev stanovanja - ugovor izključne lastnine - napotitev na pravdo - nevložitev tožbe - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - zemljiškoknjižno stanje - prodaja nepremičnine (stanovanja)
Če bi prva nasprotna udeleženka v ustreznem postopku dokazala, da je izključna lastnica stanovanja, predlagatelji in drugi nasprotni udeleženec ne bi bili upravičeni zahtevati delitve solastne nepremičnine. Glede na njene navedbe, da ostali udeleženci postopka niso do ničesar upravičeni, jo je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo za dokazovanje izključne lastninske pravice na stanovanju. Ker je prava neuka stranka in je v postopku ne zastopa kvalificiran pooblaščenec, ji je sodnica na naroku pojasnila pomen in potek postopka za delitev solastne nepremičnine, posebej jo je opozorila, da se bo v primeru, da ne bo izkazala interesa za izplačilo solastninskih deležev ostalih solastnikov, stanovanje prodalo in ji svetovala, naj si poišče strokovno pomoč ter v ta namen preložila obravnavo. Vendar prva nasprotna udeleženka tožbe ni vložila, tudi pomoči si očitno ni poiskala, pač pa je vztrajala, da ne bo nikomur nič plačala.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost lastnika zemljišča - padec na ledu - padec na poledeneli poti - opustitev dolžne skrbnosti - malomarno ravnanje - čiščenje pohodne površine - opustitev čiščenja
Sodišče je ugotovilo obstoj ledenih ploskev na poti ter da se ni bilo mogoče absolutno zanesti na sistem talnega gretja. Zato je utemeljen očitek toženi stranki kot lastnici poti, da je bila malomarna, ker poti ni ustrezno pregledovala in ukrepala ob morebitni poledici, temveč se je zanašala na to, da zadošča sistem talnega gretja.
otrok kot oškodovanec - prometna nesreča - prispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari
Zavarovanka tožene stranke je vozila skozi naselje, zato bi morala pričakovati, da lahko vsak trenutek na vozišču naleti na otroka, dodatno previdnost pa ji je narekovalo dejstvo, da je šlo za neposredno bližino hiš ter visoko leseno ograjo, ki je zastirala pogled vozniku. Pri odločitvi je v zadostni meri upoštevana dolžnost zavarovanke tožene stranke, da prilagodi vožnjo razmeram na cesti in je zato podana njena krivda v pretežnem delu (80%). Na drugi strani pa je prav tako pravilno ugotovljeno, da je tudi tožnik prispeval k nastanku škode zato, ker je neprevidno prečkal cesto in se pri tem ni prepričal, če lahko to varno stori.
Sodna praksa kot prispevek vrednoti neskrbno ravnanje oškodovanca, ki je vsaj delno v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Ker ni pomembna krivda, lahko tudi ravnanje otroka, ki ni krivdno odgovoren, predstavlja prispevek k nastanku škode. Upošteva se (ne)običajnost ravnanja in vzročna zveza. Ugotovljene okoliščine prometne nezgode v celoti utemeljujejo pravilnost zaključka o 20 % tožnikovem prispevku k nastanku škode.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Pravilna je odločitev, da se zavrne ugovor z dne 7. 1. 2018 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Na podlagi prvega odstavka 34.a člena ZST-1 je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
ZKP člen 502a, 502a/1, 502a/5, 502b, 502b/4, 502c, 502c/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - pravica do izjave - primeren rok - ugovorni postopek - pravnomočnost obtožnice - nespremenjene okoliščine
Neutemeljena je pritožba tudi, ko navaja, da obrambi ni bil omogočen ustrezen rok za izjasnitev o predlogu državnega tožilca, da se začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljša. Ukrep je bil podaljšan zaradi poteka časa, za katerega je bil odrejen, okoliščine, ki so utemeljevale njegovo odreditev in podaljšanje, pa se niso v ničemer spremenile, zato ne drži pritožbena navedba, da obramba od prejema predloga za podaljšanje ukrepa ni imela dovolj časa, da se o predlogu izjasni. ZKP v prvem odstavku 502.c člena sodišču nalaga, da preden o predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja odloči, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in jim določi primeren rok za odgovor. Glede na čas, ki ga je imela obramba za odgovor in ga navaja v pritožbi, pa ob upoštevanju, da sklep od prejšnjega istovrstnega sklepa ne prinaša ničesar novega, roka za odgovor, ki ga je imela obramba, ni mogoče oceniti kot neustreznega.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - opustitev - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen
Med strankama ni sporno, da je dolžnik po 24. 10. 2008 prenehal parkirati svoje vozilo na služnostni poti, kar pomeni, da je svojo obveznost po pravnomočnem sklepu o izvršbi izpolnil. To pa pomeni, da predmetnega izvršilnega postopka za uveljavitev nedenarne terjatve ni več mogoče voditi. Sklep o izvršbi namreč ne daje pravnega varstva dolžniku tudi za bodoča motilna dejanja, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Če bi bilo tako, bi bil namreč izvršilni postopek odprt neomejeno, kar pa ne more biti. Če pa kasneje pride do ponovnega ravnanja v nasprotju z izvršilnim naslovom, mora upnik vložiti nov predlog za izvršbo (prim. VSL sklep III Ip 5622/2012 z dne 20. 3. 2013).
Odločilno je, da je dolžnik svojo obveznost iz izvršilnega naslova po izdaji sklepa o izvršbi, v letu 2008 že izpolnil, zato sodišče ni imelo podlage za postopanje po četrtem odstavku 226. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 227. členom ZIZ.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00019966
KZ-1 člen 86, 86/9.
ponovitvena nevarnost - izvrševanje kazenskih dejanj - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni - poslovna goljufija
Drži sicer, da so bila kazniva dejanja, zaradi katerih je bila obsojenka že predkaznovana, storjena v letih 2011 do 2013, kot tudi, da inkriminirani čas kaznivega dejanja v postopku IV K 17543/2016, glede katerega je obtožnica še v fazi vročanja, prav tako datira v obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 3. 2013 in da iz poročila PP izhaja, da obsojenka po letu 2015 ni bila več obravnavana pri organih odkrivanja za storitev morebitnega kaznivega dejanja. Vendar pa prvostopno sodišče slednjih okoliščin nikakor ni spregledalo, kot to neutemeljeno trdi pritožba. Nasprotno, v izpodbijanem sklepu (točka 17) je kronološko povzelo čas izvršitve kaznivih dejanj, ki nedvomno izkazuje, da je obsojenka v navedenem obdobju permanentno izvrševala istovrstna kazniva dejanja in da tudi dve predhodno izrečeni pogojni obsodbi z daljšo preizkusno dobo nista dosegli svojega namena, kar nedvomno dokazuje specifičen način obsojenkinega delovanja v preteklosti in brez dvoma ponuja zanesljiv zaključek o obstoju nevarnosti, da bi obsojenka tovrstna kazniva dejanja lahko ponovila tudi v bodoče.
Prvo sodišče je obsojenkine premoženjske in socialne razmere temeljito proučilo in ob upoštevanju dopisa oškodovanca z dne 4. 11. 2018 tudi prepričanju pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da s tem, ko se obsojenka ne odziva na dopise oškodovanca, s katerim je bila pozvana k vračilu denarja, kaže na njen izrazito nekritičen odnos do svojega ravnanja, saj ni uresničila niti svojih zatrjevanj o delnem mesečnem odplačilu v višini 50,00 EUR, kar je najmanj, kar bi od pravnomočnosti sodbe dalje lahko samoiniciativno storila in pri tem pravilno izpostavilo, da je obsojenka oškodovanca oškodovala za najmanj 24.199,16 EUR, zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne vzdrži pritožbeni očitek, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do uradno izkazanih obsojenkinih premoženjskih razmer v času odločanja, ki jih je bilo dolžno tako, kot narekuje tudi ustaljena sodna praksa, presojati konsistentno, torej tudi v odnosu do vseh ostalih okoliščin, navedenih v devetem odstavku člena 86 KZ-1.
ZP-1 člen 48c, 48c/1, 48c/6, 58. URS člen 11. ZUP člen 62. ZSKZDČEU-1 člen 196, 197.
uradni jezik - jezik, ki ga obdolženec razume - izdaja odločbe
Vsi oblastni organi v Republiki Sloveniji so dolžni poslovati in voditi postopke v uradnem jeziku tj. slovenščini (oz. italijanščini ali madžarščini na območjih občin, kjer živi posamezna narodna skupnost) in uradna oseba, ki je pooblaščena za odločanje v postopku, ne more niti voditi postopka, niti izdati odločbe v jeziku, ki ni uradni jezik v Republiki Sloveniji, tudi če ta jezik odlično obvlada. Zato mora biti odločba o prekršku vedno izdana v uradnem jeziku države izdaje, storilcu pa poleg izvirnika odločbe v slovenskem jeziku vročen tudi prevod odločbe oz. vsaj prevod pomembnejših delov, če obstaja razlog za domnevo, da storilec ne razume slovenskega jezika.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - subjektivni kriterij - opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje - dobrovernost
Sodišče ima prav, da bi upoštevaje velikost spornega zemljišča ter katastrske podatke parcel, morala biti izkazana večja poizvedovalna skrbnost predvsem o stanju v katastru in zemljiški knjigi, zato je pravilen zaključek sodišča, da četudi v celoti sledimo tožnikovim zatrjevanjem o dolgotrajni nemoteni uporabi spornega zemljišča, pridobitev lastninske pravice na podlagi izvenknjižnega priposestvovanja ni mogoča.
ZKP člen 94, 94/1, 94/2, 95, 95/4, 95/5, 95/6, 129a. ZIKS-1 člen 13. KZ-1 člen 86, 86/8.
stroški kazenskega postopka - delo v splošno korist - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka
Zakon ne omogoča, da bi se lahko plačilo krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka nadomestilo z delom v splošno korist. V skladu z določbami osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), 13. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ter 129.a člena ZKP, lahko sodišče z delom v splošno korist nadomesti le izrečeno kazen zapora (do dveh let) oziroma denarno kazen. Oškodovanki pa ni bila izrečena kazen, kot to sama zmotno navaja v vlogi z dne 25. 7. 2018, pač pa so ji bili le odmerjeni krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka (stroški pooblaščenega vročevalca).