delitev solastne nepremičnine - zemljiškoknjižni podatki - fizična delitev stanovanja - ugovor izključne lastnine - napotitev na pravdo - nevložitev tožbe - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - zemljiškoknjižno stanje - prodaja nepremičnine (stanovanja)
Če bi prva nasprotna udeleženka v ustreznem postopku dokazala, da je izključna lastnica stanovanja, predlagatelji in drugi nasprotni udeleženec ne bi bili upravičeni zahtevati delitve solastne nepremičnine. Glede na njene navedbe, da ostali udeleženci postopka niso do ničesar upravičeni, jo je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo za dokazovanje izključne lastninske pravice na stanovanju. Ker je prava neuka stranka in je v postopku ne zastopa kvalificiran pooblaščenec, ji je sodnica na naroku pojasnila pomen in potek postopka za delitev solastne nepremičnine, posebej jo je opozorila, da se bo v primeru, da ne bo izkazala interesa za izplačilo solastninskih deležev ostalih solastnikov, stanovanje prodalo in ji svetovala, naj si poišče strokovno pomoč ter v ta namen preložila obravnavo. Vendar prva nasprotna udeleženka tožbe ni vložila, tudi pomoči si očitno ni poiskala, pač pa je vztrajala, da ne bo nikomur nič plačala.
pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera
Pravilen je zaključek, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje iz drugega odstavka 217. člena SPZ, zato vprašanje dobre vere, ki je pogoj za priposestvovanje desetletnega izvrševanja služnosti po prvem odstavku 217. člena SPZ, ob dejanskem 20 letnem izvrševanju služnosti ni več bistveno vprašanje, s katerim bi se moralo sodišče podrobneje ukvarjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00022058
ZOZP člen 1a. ZPP člen 253, 286b. OZ člen 153, 153/3.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost voznika motornega vozila - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nezgoda - povzročitev prometne nesreče - zapustitev kraja dogodka - odhod s kraja nesreče - zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov - posredovanje osebnih podatkov - zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - regresni zahtevek zavarovalnice - regres zavarovalnice - soprispevek oškodovanca - pisno izvedensko mnenje - ustno podajanje izvedenskega mnenja - opustitev zaslišanja izvedenca - izvedenec cestnoprometne stroke - potek prometne nesreče - osebno stanje oškodovanca - načelo popolne odškodnine
Toženec je v prijavi škodnega primera iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti navedel, da je ob vzvratni vožnji začutil rahel trk, zato je avto ustavil, ga premaknil in izstopil, ob zaslišanju pa je nadalje pojasnil, da je oškodovanki, ki je ležala na tleh, pomagal vstati, pri čemer je opazil odrgnino na nogi. Moral se je torej zavedati, da je s svojim ravnanjem povzročil prometno nesrečo, pri čemer za izgubo zavarovalnih pravic ni bistveno, da ni bil seznanjen z obsežnostjo oškodovankinih poškodb, prav tako ni odločilno, da ga slednja ni zaprosila za osebne podatke in da ni imel namena pobegniti s kraja dogodka. Zaradi opustitve obveznosti posredovanja svojih podatkov in podatkov o zavarovanju pred zapustitvijo kraja nezgode je izgubil zavarovalne pravice.
Osebno stanje oškodovanca, ki pogojuje nastanek večjega obsega škode in se razvije spontano ali je prirojeno, ne more predstavljati razloga za prisojo nižje odškodnine oziroma razbremenitev povzročitelja škode odgovornosti za nastalo škodo.
Vtoževana terjatev je letna članarina. Ker se ne nanaša na del celote, je samostojna, dospela je v obdobju enega leta ter ima določeno višino, gre za občasno terjatev. Za take terjatve velja triletnik rok zastaranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022068
OZ člen 5, 7, 35, 82, 82/2, 87, 88, 89, 95, 99, 190, 190/1, 592, 592/1. ZPSPP člen 2, 10, 19. ZDDV-1 člen 36, 36/6. Pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (2004) člen 2, 6. ZPP člen 353, 358, 358-5.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - oseba javnega sektorja kot najemnik - predmet najema - stvarna napaka - površina poslovnih prostorov - znižanje najemnine - ničnost pogodbenega določila - valorizacija denarnih obveznosti - stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - neupravičena pridobitev - kogentni pravni predpis - konvalidacija - obračun obratovalnih stroškov - pogodbena volja strank - skupen namen pogodbenih strank - razlaga pogodb - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - prepoved zlorabe pravice - načelo vestnosti in poštenja - zmotna uporaba materialnega prava
Nepravilna izmera pripadajočih skupnih prostorov sama po sebi še ne potrjuje obstoja stvarne napake na predmetu najema, ki bi tožečo stranko upravičevala k znižanju najemnine. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, bi se lahko najemnik upiral plačilu najemnine za večjo površino le v primeru, če bi dokazal, da je bila najemnina med pogodbenima strankama dogovorjena kot cena na m2 in bi bila pri tem upoštevana celotna površina kot površina "neto delovnih prostorov".
Ker pogodba zaradi predmeta pogodbe ni nična, ni nično niti pogodbeno določilo o višini dogovorjene mesečne najemnine.
Če se določeni zneski v davčno osnovo ne vštevajo, od njih tudi ni mogoče obračunati DDV, posledično pa ni dovoljen niti dogovor, da je tožeča stranka dolžna plačati za račun z vključenim DDV še dodaten DDV.
Dogovor o prefakturiranju računa z vključenim DDV in nato povečanim še enkrat za DDV ne predstavlja pogodbenega področja, glede katerega se pogodbeni stranki lahko prosto dogovarjata.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je motorno olje, ki ga je toženec skladiščil in uporabljal za ogrevanje, nevaren odpadek, za katerega zakonodaja, ravno zaradi njegove potencialne nevarnosti za ljudi in okolje, predpisuje stroga merila in pogoje za zbiranje, skladiščenje ter nadaljnjo predelavo. Pritožbeno sodišče zato soglaša, da gre za nevarno stvar, njegovo zbiranje, skladiščenje in uporaba pa je nevarna dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena OZ in je toženec, ki je odpadno olje uporabljal za ogrevanje, zato za škodo, ki je nastala v posledici njegovega izlitja, odgovoren ne glede na krivdo.
pogodba o odobritvi limita - poroštvo - porok in plačnik - pravna ali fizična oseba - samostojni podjetnik posameznik - zastaranje - gospodarska pogodba
V primeru, če se je porok zavezal kot porok in plačnik, ta odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020024
ZIKS-1 člen 236, 236/1. ZPacP člen 2, 2-12, 2-19, 28. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 24, 24/5.
odškodninska odgovornost države - prisilna sredstva - uporaba prisilnih sredstev policistov - uporaba prisilnega sredstva za vklepanje - namestitev v poseben prostor - nujna medicinska pomoč - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg
Na podlagi vseh izvedenih dokazov je sodišče pravilno zaključilo, da je obstajala realna nevarnost, da bi tožnik fizično napadel pravosodne policiste, če bi v posebni sobi pristopili do njega in mu odstranili lisice. Zaradi odvrnitve nevarnosti takega napada je bila uporaba lisic tudi v posebnem prostoru zakonita.
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo tožniku potrebno nuditi nujno medicinsko pomoč, saj je bilo tožnikovo psihično zdravstveno stanje takšno, da bi lahko resno ogrozilo njegovo zdravje. Nujna medicinska pomoč je neodložljivo ravnanje, ki je potrebno za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja (12. točka 2. člena ZPacP).
Za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 ne zadošča, da se je oškodovanec počutil ogroženega, temveč mora iti za dejanje, ki je glede na njegovo naravo in intenziteto objektivno zmožno povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca.
Izpovedbe zaslišanih prič ne potrjujejo prvostopenjskega zaključka, da je obdolženec proti oškodovanki planil, temveč je proti njej hitreje stopil. Takšno ravnanje pa, brez vsakršnih dokazano izrečenih groženj in zgolj v kontekstu prepira na delovnem mestu, ne zadostuje za zaključek, da je obdolženec oškodovanki resno zagrozil v smislu določbe prvega odstavka 135. člena KZ-1.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - varstvo koristi otroka
Ureditvena začasna odredba je po svoji naravi izjemen ukrep, pri katerem je treba standard težko nadomestljive škode razlagati restriktivno. Ureditvena začasna odredba je omejena le na nujne primere, kar velja tudi pri začasnih odredbah o ureditvi stikov med otrokom in nerezidenčnim staršem. V tej zadevi je bistveno, da se z začasno odredbo tudi v vmesnem obdobju ohrani izvajanje stikov, ko je zaradi novonastalih okoliščin (preselitev nerezidenčnega starša v oddaljen kraj) z meritorno odločitvijo treba režim stikov urediti na novo. Kriteriju največje koristi otrok je v postopku zavarovanja v ključni meri zadoščeno že s tem, da se stiki med otroki in nerezidenčnim staršem ne pretrgajo, da se omogoči njihova medsebojna povezanost še naprej in s tem prepreči njihova odtujitev, najustreznejši obseg stikov in način njihovega izvrševanja pa je predmet ureditve s končno odločitvijo.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po zvetl - vzpostavitev etažne lastnine
Za uporabo 47. člena SPZ v postopku izvedbe etažne lastnine po ZVEtL-1 mora stranka navesti razloge za uporabo te določbe.
OZ člen 131, 142, 142/4, 150, 152, 154. ZOZP člen 7.
nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost - pravni interes za pritožbo
Pravni interes za pritožbo obstoji, če se z njo lahko doseže v pravdi boljši položaj za pritožnika. V konkretnem primeru pa to pritožnica s pritožbo ne bo dosegla. Z izpodbijanim drugim odstavkom I. točke izreka sodbe je bil del tožbenega zahtevka zoper prvotoženo stranko zavrnjen, kar je v njeno korist, zato s pritožbo ne more doseči več. Z II. točko izreka izpodbijane sodbe pa je zavrnjen tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko, ker pa prvotožena stranka želi s pritožbo doseči spremembo tožbe zgolj v razmerju med njo in tožečo stranko, bo to dosegla že, če bo uspešna s pritožbo zoper prvi odstavek I. točke izreka, po katerem je bila obsojena.
Pritožba ne pove, kateri predpis prepoveduje sočasno uporabe avtopoligona tako kandidatom v okviru avtošole kot drugim voznikom, ki želijo zgolj preizkusiti svoje vozniško znanje. Ker takšnega predpisa ni, potem ne vzdrži zatrjevanje pritožbe, da drugotožena stranka ne bi smela omogočati voznikom uporabo poligona za varno vožnjo. Tako kandidati v okviru avtošole kot drugi uporabniki poligona pa seveda morajo vozila uporabljati skladno z veljavnimi pravili varne vožnje, česar pa prvotožena stranka ni zagotovila, ko je vozilo, ki ni bilo opremljeno za vožnjo učenja in ko prvotoženec ni izpolnjeval pogojev za spremljevalca niti mladoletna hči pogojev za kandidata za voznika, dala v upravljanje svoji mladoletni hčerki, zato je sama v celoti odgovorna za nastali škodni dogodek.
povračilo stroškov - specifikacija računa - pogodba o poslovnem sodelovanju - vodja gradbišča
Pogodba namreč ne določa niti obveznosti sprotnega zaračunavanja ″potroškov″ niti tega, da bi bila pisna potrditev ″potroškov″ s strani toženke pogoj za terjanje njihovega povračila. Pravdni stranki tudi sicer nista več v pogodbenem razmerju in sta v medsebojnem sporu, zato ni mogoče od tožnika zahtevati, da bi moral pridobiti pisno potrditev ″potroškov″ s strani toženke. V situaciji, ko je tožnik po ugovoru toženke, da ″potroški″ niso specificirani, ″potroške″ specificiral, zanje priložil račune, ki se glasijo na toženko in ki jih je založil v gotovini, ter dnevnik, toženka pa je nato še vedno ugovarjala, da se o ″potroških″ v zvezi z delom ne more izjaviti in da bi moral obračune predlagati sproti, je tožbenemu zahtevku v tem delu (na podlagi sklenjene pogodbe) treba ugoditi.
Zavzemanje pritožbe toženke, da naj bi bili dobropisi, ki jih je tožnik po podaji predloga aneksa oziroma v času pogajanj o spremembi pogodbe toženki ponudil zavoljo ohranitve nadaljnjega poslovnega sodelovanja, veljavni in da naj bi izkazovali obstoj ustnega dogovora o znižanem plačilu, je neutemeljeno, saj je toženka s podajo novega predloga aneksa tožnikovo ponudbo zavrnila. Do ustnega dogovora o znižanem plačilu ni prišlo in tožnik je bil nato tisti, ki je od pogodbe (pisno) odstopil.
Ustni dogovor o znižanem plačilu tudi ni razviden iz ustnega dogovora o mesečni realizaciji, saj tudi slednjega toženka ni izkazala.
predlog za podaljšanje roka - prepozen predlog - vročitev v poštni predal - vročanje odvetniku v poštni predal - dan vročitve
Ker se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v poštnem predalu (glej četrti odstavek 139.b člena ZPP), je rok 15-ih dni za izjavo toženca glede dopolnitve izvedeniškega mnenja začel teči 6. 10. 2018, iztekel pa se je 22. 10. 2018. Predlog za podaljšanje roka, ki ga je toženec vložil 23. 10. 2018, je bil zato prepozen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020239
ZPP člen 13, 115, 183, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 360, 360/1. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/4. ZODPol člen 88.
izpraznitev in izročitev stanovanja - službeno stanovanje - nasprotna tožba - vložitev nasprotne tožbe - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - tožba na sklenitev najemne pogodbe - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - predlog za preložitev naroka - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve - predhodno vprašanje
Če je toženec tožen na izpraznitev stanovanja iz razloga, ker nima najemne pogodbe, se lahko izpraznitvenemu zahtevku upre z vložitvijo nasprotne tožbe. Ker postopek za mirno rešitev spora pred Državnim odvetništvom RS skladno s 27. členom ZDOdv ni bil končan do konca glavne obravnave, sodišče pa ni ugodilo predlogu toženca za preložitev naroka za glavno obravnavo, je bila tožencu odvzeta možnost vložiti nasprotno tožbo. Potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora je namreč procesna predpostavka za vložitev (nasprotne) tožbe.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij
Okrajna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta pristojna sodijo v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. Gre za spore o (ne)obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, o veljavnosti najemne ali zakupne pogodbe, izpraznitvene tožbe, odpovedne tožbe in tožbe za plačilo najemnine ali zakupnine. V pristojnost okrajnega sodišča spada tudi reševanje sporov, ki so v tesni zvezi oziroma izvirajo iz najemnih in zakupnih razmerij.
nasilje v družini - opredelitev nasilja v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - življenjska in ekonomska skupnost - nasilje nad otrokom - psihično nasilje - prepustitev stanovanja - časovna omejitev trajanja ukrepov
Ker nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi bil lastnik, solastnik ali skupni lastnik hiše, ali da bi obstajala pravna podlaga za bivanje v hiši, sodišče prve stopnje izrečenega ukrepa iz prvega odstavka 21. člena ZPND ni časovno omejilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020744
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/1, 365, 365-1, 365-3. ZGD-1 člen 384. ZIZ člen 15, 272, 273.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala - izključitev manjšinskih delničarjev - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register - standard obrazloženosti odločbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S predlogom za izdajo začasne odredbe je upnik zahteval prepoved obravnavanja in sprejemanja skupščinskih sklepov pod 3. točko dnevnega reda 30. seje skupščine tožene stranke z dne 21. 12. 2018. Ker je ta datum že minil, tretja seja skupščine tožene stranke z dne 21. 12. 2018 pa je bila tudi že izvedena, upnik prepovedi, ki jo je zahteval s predlogom za izdajo začasne odredbe, ne more več doseči. V tem delu je zato upnik izgubil pravni interes za pritožbo, zato jo je pritožbeno sodišče v tem obsegu zavrglo.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da sta predloga tako povezana, da zaradi zavrnitve predloga za prepoved skupščini, predloga za prepoved poslovodstvu niti ni vsebinsko obravnavalo. Sklep sodišča prve stopnje zato v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih ter se ne more preizkusiti.
plačilo odškodnine - sporna višina odškodnine - nepremoženjska in premoženjska škoda - nihajna poškodba vratne hrbtenice - preračunavanje prisojene odškodnine v število povprečnih plač na zaposlenega v RS - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stopnja in trajanje strahu - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poklicna dejavnost - tuja pomoč - predpravdni stroški - sestava odškodninskega zahtevka
Pri izraziti nihajni poškodbi tretje stopnje predstavlja ustrezno odmeno za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znesek v višini 2,2 povprečni neto plači.
Ni razloga, da bi sodišče tujo pomoč prisojalo v tako širokem obsegu, da bi se v čas pomoči vštevalo tudi čakanje na preglede oziroma terapije.