ZKP člen 502a, 502a/1, 502a/5, 502b, 502b/4, 502c, 502c/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - pravica do izjave - primeren rok - ugovorni postopek - pravnomočnost obtožnice - nespremenjene okoliščine
Neutemeljena je pritožba tudi, ko navaja, da obrambi ni bil omogočen ustrezen rok za izjasnitev o predlogu državnega tožilca, da se začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljša. Ukrep je bil podaljšan zaradi poteka časa, za katerega je bil odrejen, okoliščine, ki so utemeljevale njegovo odreditev in podaljšanje, pa se niso v ničemer spremenile, zato ne drži pritožbena navedba, da obramba od prejema predloga za podaljšanje ukrepa ni imela dovolj časa, da se o predlogu izjasni. ZKP v prvem odstavku 502.c člena sodišču nalaga, da preden o predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja odloči, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in jim določi primeren rok za odgovor. Glede na čas, ki ga je imela obramba za odgovor in ga navaja v pritožbi, pa ob upoštevanju, da sklep od prejšnjega istovrstnega sklepa ne prinaša ničesar novega, roka za odgovor, ki ga je imela obramba, ni mogoče oceniti kot neustreznega.
OZ člen 131, 142, 142/4, 150, 152, 154. ZOZP člen 7.
nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost - pravni interes za pritožbo
Pravni interes za pritožbo obstoji, če se z njo lahko doseže v pravdi boljši položaj za pritožnika. V konkretnem primeru pa to pritožnica s pritožbo ne bo dosegla. Z izpodbijanim drugim odstavkom I. točke izreka sodbe je bil del tožbenega zahtevka zoper prvotoženo stranko zavrnjen, kar je v njeno korist, zato s pritožbo ne more doseči več. Z II. točko izreka izpodbijane sodbe pa je zavrnjen tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko, ker pa prvotožena stranka želi s pritožbo doseči spremembo tožbe zgolj v razmerju med njo in tožečo stranko, bo to dosegla že, če bo uspešna s pritožbo zoper prvi odstavek I. točke izreka, po katerem je bila obsojena.
Pritožba ne pove, kateri predpis prepoveduje sočasno uporabe avtopoligona tako kandidatom v okviru avtošole kot drugim voznikom, ki želijo zgolj preizkusiti svoje vozniško znanje. Ker takšnega predpisa ni, potem ne vzdrži zatrjevanje pritožbe, da drugotožena stranka ne bi smela omogočati voznikom uporabo poligona za varno vožnjo. Tako kandidati v okviru avtošole kot drugi uporabniki poligona pa seveda morajo vozila uporabljati skladno z veljavnimi pravili varne vožnje, česar pa prvotožena stranka ni zagotovila, ko je vozilo, ki ni bilo opremljeno za vožnjo učenja in ko prvotoženec ni izpolnjeval pogojev za spremljevalca niti mladoletna hči pogojev za kandidata za voznika, dala v upravljanje svoji mladoletni hčerki, zato je sama v celoti odgovorna za nastali škodni dogodek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00019494
OZ člen 39, 39/2, 86, 86/1.
ničnost pogodbe - nedopustna podlaga - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku - obrazložitev stroškovne odločitve
Prvi toženec je imel pravico razpolagati z nepremičninami, kar je tudi storil in nepremičnine z obravnavano prodajno pogodbo prodal drugemu tožencu. Šlo je za tipično prodajno pogodbo, katere namen ni bil izigrati tožnikovega očeta.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020024
ZIKS-1 člen 236, 236/1. ZPacP člen 2, 2-12, 2-19, 28. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 24, 24/5.
odškodninska odgovornost države - prisilna sredstva - uporaba prisilnih sredstev policistov - uporaba prisilnega sredstva za vklepanje - namestitev v poseben prostor - nujna medicinska pomoč - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg
Na podlagi vseh izvedenih dokazov je sodišče pravilno zaključilo, da je obstajala realna nevarnost, da bi tožnik fizično napadel pravosodne policiste, če bi v posebni sobi pristopili do njega in mu odstranili lisice. Zaradi odvrnitve nevarnosti takega napada je bila uporaba lisic tudi v posebnem prostoru zakonita.
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo tožniku potrebno nuditi nujno medicinsko pomoč, saj je bilo tožnikovo psihično zdravstveno stanje takšno, da bi lahko resno ogrozilo njegovo zdravje. Nujna medicinska pomoč je neodložljivo ravnanje, ki je potrebno za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja (12. točka 2. člena ZPacP).
sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - ponovitev dokaza - odpoved pooblastila za zastopanje - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je kršilo določbe tretjega odstavka 307. člena ZKP, kjer so kot formalni pogoji za sojenje obtoženca v nenavzočnosti določeni sledeči pogoji:
- obtoženec na glavno obravnavo ne pride, kljub temu, da je bil v redu povabljen,
- na glavni obravnavi je navzoč njegov zagovornik,
- obtoženec je bil pred tem že zaslišan.
Poleg formalnih pogojev pa je potrebno zadostiti tudi materialnemu pogoju, to je, da obtoženčeva navzočnost na glavni obravnavi ni nujna. Na glavni obravnavi dne 7. 4. 2018 za sojenje v nenavzočnosti ni bil izpolnjen prvi formalni pogoj, ker obtoženec na narok ni pristopil po svoji krivdi. Izpolnjen pa je materialnopravni pogoj za sojenje v nenavzočnosti, saj je bil na tem naroku prebran le izpisek iz kazenske evidence, ta dokaz pa je bil na naslednjem naroku glavne obravnave v obtoženčevi prisotnosti ponovljen. Kršitev tretjega odstavka 307. člena ZKP pa predstavlja le bistveno kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki jo je storilo sodišče prve stopnje med glavno obravnavo in za katero bi pritožnik, v kolikor bi želel uspeti, moral utemeljiti zakaj je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, kar pa ni storil.
Ravnanje sodišča prve stopnje, ko je obtožencu na naroku glavne obravnave dne 17. 5. 2018, potem ko je svojemu zagovorniku odvetniku D. D. odpovedal pooblastilo, istega odvetnika postavilo kot zagovornika po uradni dolžnosti, ni bilo pravilno. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da to lahko predstavlja le bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je kršitev obtoženčeve pravice do obrambe. Vendar iz podatkov spisa izhaja, da je bil to zadnji narok glavne obravnave, na katerem je odvetnik D. D. podal le še obsežno končno besedo. To pa pomeni, da je zagovornik svoje delo še naprej opravljal korektno, kvalitetno in v korist obtoženca, medtem ko je bila obrazložitev obtoženca, zakaj je zagovorniku odpovedal pooblastilo, povsem posplošena. Pritožnik tudi ni z ničemer utemeljil zakaj je njegova postavitev kot zagovornika po uradni dolžnosti lahko vplivala ali je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Zato so tudi te pritožbene navedbe povsem neutemeljene.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je motorno olje, ki ga je toženec skladiščil in uporabljal za ogrevanje, nevaren odpadek, za katerega zakonodaja, ravno zaradi njegove potencialne nevarnosti za ljudi in okolje, predpisuje stroga merila in pogoje za zbiranje, skladiščenje ter nadaljnjo predelavo. Pritožbeno sodišče zato soglaša, da gre za nevarno stvar, njegovo zbiranje, skladiščenje in uporaba pa je nevarna dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena OZ in je toženec, ki je odpadno olje uporabljal za ogrevanje, zato za škodo, ki je nastala v posledici njegovega izlitja, odgovoren ne glede na krivdo.
Pritožnik spregleda, da je v obravnavani kazenski zadevi oškodovanec in še nadalje določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP, ki določa, da sme oškodovanec sodbo izpodbijati samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se sodišču prve stopnje očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni pripetila, saj je v izpodbijano sodbo (12. točka obrazložitve) povzelo dopis O. z dne 15. 3. 2016 natančno v vsebini, kot ga zatrjuje pritožba. Ko je vsebina listine pravilno povzeta, se sodišču ne more pripetiti očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, do katere lahko pride zgolj tedaj, če je vsebina listine v ″tehničnem″ smislu napačno povzeta, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo. Če pritožba trdi, da okoljska dajatev ni storitev, potem tožeča stranka, ki sama oblikuje vsebino računov, v računu napačno poimenuje obračunavanje okoljske dajatve, vendar je v razmerju do tožene stranke sedaj pritožbeno sklicevanje da pri obračunavanju okoljske dajatve ne gre za storitev, prepozno in neupoštevno, saj gre za pritožbeno novoto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019807
OZ člen 649, 649/2. ZPP člen 285. ZGO-1 člen 5, 5/1, 92, 93, 95, 96. GZ Gradbeni zakon (2017) člen 6, 68, 69.
gradbena pogodba - dokazilo o zanesljivosti objekta - pisna oblika - obličnost - dokazovanje - dogovor o sočasni izpolnitvi - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - ustni dogovor - neizvedba dokaza
Po izrecnem in konkretiziranem nasprotovanju tožeče stranke toženkino (poprejšnje) pavšalno zatrjevanje ustnega dogovora o sočasni izpolnitvi ne zadošča več. Trditveno breme o takšnem dogovoru je namreč zopet prešlo na toženo stranko, vendar ga ta v nadaljevanju postopka ni izpolnila, saj na tožničine navedbe ni odgovorila. Sodišče prve stopnje zato predlaganega zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke in njenih prič ni bilo dolžno izvesti. Dokazi so namreč namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomestijo manjkajoče trditve.
V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pavšalne navedbe. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva.
začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci
Zakaj je pri A. A. prišlo do izboljšav (zaradi psihoterapevtskih obravnav, odraščanja ali česa tretjega) niti ni pomembno. Za odločanje o predlagani začasni odredbi je ključno, da mu zaradi udeležbe na psihoterapijah ne nastaja škoda, ampak, kot izhaja iz podatkov spisa, napreduje.
zapuščinski postopek - izvedba naroka - prekluzija v zapuščinskem postopku - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino
Ker so dediči vezani le na pravnomočen sklep, lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave.
Po ustaljeni sodni praksi je mogoče uveljavljati zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju.
Povsem nekritično in neutemeljeno pritožnik graja postopanje prvostopenjskega sodišča in poštarjev. Iz podatkov v spisu izhaja, da je poštar poskušal sodno pisanje oškodovancu vročiti 18. 10. 2018, in sicer na naslovu stalnega prebivališča Sveti Duh, D. Ker mu sodnega pisanja ni bilo moč osebno vročiti, je poštar pustil v poštnem predalu obvestilo o prispeli pošiljki, ki pa je oškodovanec ni dvignil. Utemeljeno je zato sodišče oškodovancu sodno pošiljko vročilo po sodnem vročevalcu, zaradi česar so s takšnim načinom vročanja nastali stroški. Te stroške pa je po določbi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oškodovanec dolžan plačati ne glede na izid postopka, ker jih je s tem, ko poštne pošiljke kljub obvestilu v danem roku ni dvignil, povzročil po svoji krivdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020234
OZ člen 631. ZPP člen 358, 358-3.
podjemna pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - varstvo podizvajalca - pravica do poplačila - stečaj glavnega izvajalca
Ugotovljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po oceni pritožbenega sodišča ne terja razveljavitve izpodbijane sodbe in vrnitve zadeve v novo sojenje, saj jo pritožbeno sodišče lahko odpravi sámo. Gre namreč (le) za pisno ovrednotenje dveh listinskih dokazov, v katera je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku vpogledalo ter glede katerih sta stranki imeli zadostno možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (tretja alineja 358. člena ZPP).
Čim podizvajalec na naročnika naslovi zahtevo za neposredno plačilo, naročnik ne more več veljavno plačevati začasnih situacij glavnemu izvajalcu oziroma takšna plačila ne morejo poslabšati položaja podizvajalca (povzročiti, da naročnik ne bi bil več zavezan za plačilo podizvajalcu). Tudi če je plačal, mora riziko plačila nepravi osebi nositi sam in navedeno na pravico podizvajalca do poplačila ne more imeti vpliva.
pogodba o odobritvi limita - poroštvo - porok in plačnik - pravna ali fizična oseba - samostojni podjetnik posameznik - zastaranje - gospodarska pogodba
V primeru, če se je porok zavezal kot porok in plačnik, ta odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo).
začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode
Čeprav sta tožnika na podlagi prodajne pogodbe za nakup stanovanja, sklenjene s toženko, vpisana v zemljiško knjigo kot solastnika nepremičnine, v zvezi s katero zahtevata izročitev ključa vhodnih vrat, pa ni moč prezreti obsežne zdravstvene dokumentacije, ki vzbuja resen dvom v pravnoveljavno sklenitev prej navedene pogodbe. Ni mogoče spregledati toženkine visoke starosti (97 let) ter zdravstvene dokumentacije, ki izkazuje toženkino časovno dezorientiranost, krajevno pomanjkljivo orientiranost ter znake demence že v letu 2017, torej občutno pred sklenitvijo prodajne pogodbe za nakup stanovanja in parkirnega mesta.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Pravilna je odločitev, da se zavrne ugovor z dne 7. 1. 2018 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Na podlagi prvega odstavka 34.a člena ZST-1 je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
Odvetnik kot mandatar ni dolžan dejstev, ki so v spoznavnem področju stranke, raziskovati na lastno pest ali jih celo preverjati. Glede na to, da je tožeča stranka nesporno prejela tožbo, je bila o tem dejstvu dolžna obvestiti toženo stranko.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - skaženost - pravno priznana škoda
Tožnikova spremenjena zunanjost tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne dosega standarda zahtevanega objektivnega kriterija pravno priznane škode. Pritožbeno sodišče se zato strinja s pritožnico, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno tožniku priznalo odškodnino za skaženost v višini 500,00 EUR.