Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je tožnik v sporu deloma uspel in je neutemeljeno odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. V delu, v katerem je umaknil tožbo, tožnik ni uspel, saj mu tega zneska tožena stranka ni plačala, zato mora v tem delu tožnik povrniti stroške tožene stranke.
Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 12, 12/5.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 16.
institucionalno varstvo - dedni dogovor
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka tudi v sporni zadevi postopati po določbah Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Tožnik je sicer res podpisal izjavo, da se zavezuje za teto poskrbeti iz naslova preužitka. Seznanjen je bil, da bo njegov prispevek k doplačilu domske oskrbe oziroma institucionalnega varstva 140,00 EUR mesečno, kar je v višini najnižjega dodatka za pomoč in postrežbo izplačanega preko ZPIZ‑a. Navedena izjava je bila podana v postopku imenovanja skrbnika za posebni primer za teto. Tožnik je torej v tem postopku oziroma v postopku v zvezi z domsko oskrbo moral skrbeti in varovati njene pravice kot njen skrbnik. Istočasno pa ni mogel varovati svojih pravic, torej pravice do odločitve, koliko je sam dolžan prispevati k domski oskrbi za teto. V tem primeru tudi ne gre za izjavo kot je urejena v petem odstavku 12. člena Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi se tožnik s posebno izjavo skladno z določbami Pravilnika zavezal k celotnemu oziroma delnemu plačilu storitev z izjavo, ki bi jo priložil prošnji. Tega tudi pritožba ne oporeka. Ker torej tožnikove izjave ni mogoče šteti kot izjave, s katero se je zavezal, da bo k domski oskrbi doplačeval 140,00 EUR mesečno, tak zaključek pomeni, da je potrebno njegovo vlogo za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev obravnavati po določbah Uredbe. Prispevek k plačilu storitve je namreč znesek, ki ga je upravičenec ali zavezanec zmožen in zato dolžan plačati (16. člen Uredbe).
odločitev o pravdnih stroških - konferenca s stranko
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nepravilno priznalo stroške konference s stranko v višini 50 točk. Iz tar. št. 39, XXI. poglavja izhaja, da lahko sodišče prizna tudi točke za posvete, nasvete in mnenja in sicer, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah. Prizna jih torej le, če gre za samostojno storitev. Glede na obrazložen stroškovnik, je sodišče prve stopnje ocenilo, da je bila po prejemu odgovora na tožbo potrebna konferenca s stranko in je za to storitev priznalo 50 točk. Pritožbeno sodišče s tako oceno sodišča prve stopnje soglaša. Pri tem poudarja, da je potrebno vsak primer posebej obravnavati.
ZUPJS člen 42, 33, 44.. ZUTD člen 129, 129/1, 130.
denarna socialna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete denarne socialne pomoči
Tožnikova pravica do denarne socialne pomoči in plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje je v odločbi z dne 15. 11. 2016 trajala do 31. 5. 2017. V tem času Center za socialno delo ni ugotovil, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na spremembe odločbe. Vendar lahko Center za socialno delo po 43. členu ZUPJS v treh letih po prenehanju pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev ob pogojih, ki jih ta člen določa. Pogoji pa so, da je oseba podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila podatkov, ali je sporočila neresnične podatke. CSD, ki je postopek po uradni dolžnosti začel 2. 6. 2017 bi tako moral uporabiti 43. člen ZUPJS, ta pa mu ne omogoča izdajo izpodbijane odločbe iz navedenih razlogov.
Po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 so lahko zavarovanci zahtevali revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije. Ker tožnik delnic za notranji odkup ni vplačal in ni sodeloval pri lastninskem preoblikovanju je bilo potrebno njegov zahtevek za ponovno odmero invalidske pokojnine zavrniti.
ZDR-1 člen 33, 37, 87, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 38, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Pritožbeno sodišče je na seji senata samo vpogledalo v videoposnetek (CD), ki ga je predložila tožena stranka in ugotovilo enako kot sodišče prve stopnje, da je izkazano, da je tožena stranka dokazala, da je tožnica (blagajničarka) spornega dne naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer 7. člen pogodbe o zaposlitvi, s katerim se je zavezala delo opravljati odgovorno, strokovno, učinkovito in pravočasno. Prav tako je tožnica kršila prvi odstavek 33. člena ZDR-1, ker mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu, in 37. člen ZDR-1, ki prepoveduje škodljiva ravnanja. Tožnica je kršitve pogodbenih obveznosti storila naklepno, saj je vedela, da kupec brez plačila blaga ne sme odpeljati. Prav tako je vedela, da ni imel soglasja, da sme blago odpeljati mimo blagajne. Tako je tožena stranka dokazala dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 87. člena ZDR-1, in sicer po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - zlonamernost - onemogočanje stikov z otrokom - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - opravičljivi razlogi
Kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1 je sestavljeno iz izvršitvenega ravnanja, ki je v storilčevem onemogočanju, da bi se uresničila izvršljiva odločba glede mladoletne osebe, in iz posebnega storilčevega namena - zlonamernosti. Za zaključek o zlonamernosti ravnanja storilca ne zadostuje že sámo onemogočanje stikov, ampak še nekaj več, to je zlonamernost, ki zajema tiste naklepne primere onemogočanja uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe, v katerih storilec ravna z nekim nepoštenim, zavržnim namenom. V kolikor onemogočanje stikov ni kontinuirano in v kolikor obdolženec izkaže opravičljiv razlog za vsak neizveden stik, ni podlage za zaključek o njegovi zlonamernosti.
ZSVarPre člen 27, 27/1, 36, 36/4, 36/5.. SZ-1 člen 121, 121/6, 121b, 121b/1.
denarna socialna pomoč - subvencionirana najemnina
Ker je v zadevi odprto vprašanje, za kakšno obdobje se lahko prizna denarna socialna pomoč oziroma subvencionirana najemnina, je glede tega potrebno uporabiti določbo četrtega odstavka 36. člena ZSVarPre, kjer je določeno, da se ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca. Denarna socialna pomoč je bila tako za tožničinega sina priznana za eno leto, saj tožnica ni izkazala, da obstajajo razlogi, določeni v petem odstavku 36. člena ZSVarPre, za dodelitev trajne denarne socialne pomoči. Tega ne zatrjuje niti v pritožbi. Glede subvencije najemnine za neprofitno stanovanje pa SZ-1 v šestem odstavku 121. člena določa, da so najemniki upravičeni do subvencioniranih najemnin največ za dobo enega leta.
nepravdni postopek - stroški nepravdnega postopka - otrokova korist - skupni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila korist otrok tudi sicer glavno vodilo in smoter nepravdnega postopka in da prav ta korist narekuje, da udeleženca tega postopka kot starša sama krijeta vsak svoje stroške postopka in da (potrebne) skupne stroške postopka (nagrado in stroške izvedenke) krijeta po enakih delih.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnik v spornem obdobju ni bil začasno nezmožen za delo. Sodna izvedenka je izvedensko mnenje temeljito in strokovno prepričljivo obrazložila za vsako od posameznih razlogov, na katere se je skliceval tožnik in uveljavljal ugotovitev začasne nezmožnosti za delo. Upoštevala pa je tudi pogoje dela in konkretne okoliščine tožnikovega dela, predvsem kako na posamezne faze dela vpliva poškodba mezinca desne roke. Vse ugotovitve je izvedenka z medicinskega vidika jasno in natančno obrazložila ter jih podkrepila še z drugimi zapažanji na osebnem pregledu.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - učinek pravnomočnega sklepa
Izvedenec sicer ni predlagal omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov, a glede na to, da je pridržani sam zapustil kraj izvedbe dokazov, je ocena sodišča prve stopnje, da v trenutnem stanju ni sposoben sodelovati v postopku, vseeno pravilna. Okoliščina, da je sodišče takšno odločitev sprejelo brez predloga izvedenca (kakršnega predvideva 64. člen v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr), pa na pravilnost sklepa iz II. točke izreka ni mogla vplivati.
Najbolj tipični učinki litispendence so v tem, da se o istem zahtevku med istima strankama ne more začeti nova pravda. Obstajati morata dve pravdi, ki sta se začeli druga za drugo in sta obe postali litispendentni. Druga pravda ni dopustna, če sodišče ugotovi, da že teče pravda o istem zahtevku med istima strankama mora sodišče novo tožbo v takem primeru zavreči. Nedopustna je namreč tista pravda, ki je začela teči pozneje, saj pravda, ki je začela teči prva, izključuje drugo, vendar le, če je ob nastopu litispendence druge pravde prva še vedno v teku. Praviloma se prej vložena tožba nasprotni strani preje vroči kot tožba vložena kasneje.
odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
V 2. odstavku 11. člena ZBPP je določeno, da brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč še niso bila opravljena. Glede na naveden abstraktni dejanski stan je tožnik zaradi uspeha v sporu dejansko upravičen do priglašenih 300 točk za tožbo, 2 % materialnih stroškov, oboje povečano za DDV, kot uveljavlja v pritožbi.
znižanje plačila vrtca - otroški dodatek - znižanje osebnega dohodka
Če je zaradi izplačevanja periodičnega dohodka v nižjem znesku, ob uveljavitvi pravice iz javnih sredstev dohodek družine občutno znižan, je podan enak dejanski stan, kot da bi oseba prenehala prejemati periodični dohodek in pričela prejemati drugega, torej dejanski stan iz 7. odstavka 15. člena ZUPJS. Ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več v enaki višini, prejema pa nižji periodični dohodek, kot drug dohodek, je potrebno šteti, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka.
Ne glede na to, da tožnik že zato, ker v času odločanja sodišča prve stopnje ni imel mandata direktorja tožene stranke, ne more zahtevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja, pritožbeno sodišče opozarja še na to, da v ZDR-1 ni podlage, da bi se v individualnem delovnem sporu delodajalcu naložilo, naj s kandidatom sklene pogodbo o zaposlitvi, saj ZDR-1 izhaja iz pogodbene svobode oziroma prostovoljnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi (24. člen ZDR-1), ne glede na to, ali je bil postopek izbire kandidata (tudi direktorja) končan. Zato se tožnik neutemeljeno zavzema, da je tožena stranka dolžna z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi oziroma da bo njeno sklenitev nadomestila izpodbijana sodba, tožniku je namreč lahko kvečjemu odškodninsko odgovorna, če so za to dokazane vse predpostavke odškodninske odgovornosti.
Stranki (pravdnega in nepravdnega postopka) je mogoče priznati potrebne stroške zastopanja po pooblaščencu, če pa jo zastopa istočasno več pooblaščencev - odvetnikov, so potrebni stroški postopka le stroški zastopanja enega odvetnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračilo
Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu navedlo, da je med pravdnima strankama sporno, ali je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Opozorilo je, da je na podlagi drugega odstavka 84. člena ZDR-1 na toženi stranki dokazno breme, da dokaže utemeljenost razloga za to odpoved, tj. da tožnika v času od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 ni bilo na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil. Na podlagi ugovora tožene stranke, da je bil tožnik napoten na čakanje na delo doma zgolj za 5 delovnih ur 11. 7. 2014 (ker je imel za ta dan le tri ure preostalega letnega dopusta) in da je bil tožnik o tem obveščen po telefonu, je breme dokaza tega dejstva (in s tem utemeljenosti odpovednega razloga) v tem sporu na toženi stranki. V novem sojenju je sodišče prve stopnje upoštevalo navedeno stališče ter ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi se odredba o čakanju na delo doma nanašala le na 11. 7. 2014, temveč da je bil tožnik 8. 7. 2014 po telefonu obveščen o odredbi za čakanje na domu do nadaljnjega, brez časovne omejitve. Posledično je zato pravilno sklepalo, da tožnikova odsotnost od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 ne pomeni neopravičene odsotnosti z dela v smislu določbe 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 7. 2014 nezakonita.
Glede na odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti, je potrebno šteti, da tožnik v pravdi ni uspel. V takem primeru se pri odmeri pravdnih stroškov uporabi 1. odst. 154. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.
Za izjemo od splošnega pravila iz 10. člena ZUPJS, po katerem se zakonec šteje kot družinski član, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, torej da gre za zakonca osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Oba pogoja mora biti izpolnjena sočasno. Pomeni, da se zakonec, četudi z upravičencem ni več dejansko povezan, vendar pa postopek za razvezo zakonske zveze ni niti začet, upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca. Takšno stališče je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča že zavzeto.
V obravnavnem predsodnem upravnem postopku je bila tožnikova žena, četudi med njima ni dejanske povezanosti, vendar postopek za razvezo zakonske zveze ni bil začet, utemeljeno upoštevana pri ugotavljanju materialnega položaja.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.