NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020185
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 88.
postopek za zavarovanje terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - postopek za dovolitev nujne poti - potrebna potna povezava z javno potjo - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - nastavitev ovire - onemogočen prehod - onemogočitev dostopa do nepremičnine
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto, ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da predlagateljica verjetnosti svoje terjatve ni izkazala že iz razloga, ker njena parcela vzdolž zahodne meje meji z javno potjo, kar ji omogoča dostop do javne poti neposredno z njene parcele.
Dejstvo, da parcela predlagateljice meji z javno potjo, samo po sebi še ne izkazuje, da terjatev predlagateljice ne obstoji. Sodišče prve stopnje mora še ugotoviti, ali je takšna povezava sploh izvedljiva, in če je, s kakšnimi stroški je povezana. Šele nato bo lahko ocenilo, ali je predlagateljica svojo terjatev, s stopnjo verjetnosti, izkazala.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da ni dvoma, da nastane škoda, ki ni nadomestljiva, če zaradi ovire ni mogoč dostop do hiše.
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov v postopku - ekonomski interes - pravni interes - pravni interes za sodno varstvo - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je obstoj pravnega interesa osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker si deseti toženec s tu obravnavano pritožbo svojega pravnega in ekonomskega položaja ne bi mogel izboljšati, ker mu je sodišče že priznalo višje stroške, kot jih je priglasil naknadno in kot bi jih lahko priznalo sodišče, če bi o njih v primeru razveljavitve izpodbijanega sklepa ponovno odločalo, je bilo treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (352. člen ZPP).
delovni čas - dodatek za nadurno delo - mobilni delavec - voznik tovornega vozila - čas razpoložljivosti - plača
Čas razpoložljivosti po 3. členu ZDCOPMD je izrecno izvzet iz delovnega časa mobilnih delavcev. Čas razpoložljivosti za mobilne delavce, ki vozijo v posadki (kot tožnik) pa po 2.b točki tretjega odstavka 3. člena ZDCOPMD pomeni čas sedenja ob vozniku.
izjava o odpovedi dediščini - izjava, dana v zmoti - zahtevek na razveljavitev - prekluzivni rok
Dedič svoje dedne izjave ne more preklicati ali spremeniti zgolj z enostransko izjavo, ki jo poda zapuščinskemu sodišču. Pod pogoji iz 138. člena ZD lahko dedič zahteva razveljavitev svoje izjave o odpovedi dediščini (ta izjava je enostranski pravni posel), pri čemer mora svoj zahtevek uveljavljati s tožbo v pravdi.
V določbi 34. člena ZSVarPre je jasno določena ne samo dolžnost upravičenca do izredne denarne socialne pomoči, da v določenem roku centru za socialno delo predloži dokazila o namenski porabi sredstev, ampak v primeru, da upravičenec tega ne stori v roku ali se iz dokazil ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena namensko ali ne v roku, tudi jasno določene posledice in sicer, da ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. Ni pa v citirani določbi 34. člena ZSVarPre določene obveznosti in tudi ne posledica za primer, kot je obravnavani, ko je upravičencu do izredne denarne socialne pomoči naknadno priznana še razlika med že priznanim in izplačanim zneskom izredne denarne socialne pomoči in na novo določenim zneskom zaradi na novo določenega minimalnega osebnega dohodka.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 165, 165/2, 365, 365-3.
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha v pravdi - odškodnina - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini - okoliščine konkretnega primera - metoda proporcionalnega merila s pobotanjem - zmotna uporaba materialnega prava
Okoliščine primera so tisto merilo, ki sodišču narekuje izbor ustrezne metode pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov.
Vsak dajatveni zahtevek ima svojo podlago oziroma temelj, zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini) prav v pravdah zaradi plačila odškodnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022249
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. URS člen 39. ZIZ člen 272. OZ člen 134.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - svoboda izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - osebnostne pravice - relativno javna oseba - zloraba pravice - standard žaljivosti - trditve o dejstvih - vrednostna sodba - kodeks novinarske etike
Svoboda izražanja zajema tudi informacije, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. V njen okvir sodi tudi možnost zatekanja k določeni stopnji pretiravanja ali provokacije in k uporabi pretiranih izjav. Nikakor pa niso - tudi po praksi ESČP - varovane izjave, ki bi pomenile objestno samovoljno klevetanje in katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje.
Pravice vojnih veteranov so določene v 5. členu ZVV, med drugim je v točki 8. 5. člena določena kot pravica vojnih veteranov tudi priznanje pokojninske dobe. V 21. členu je določeno, kateremu vojnemu veteranu gre pravica do pokojninske dobe in v kakšnem trajanju. V zvezi s tem tretji odstavek 21. člena ZVV določa, da se pokojninska doba kot posebna doba za čas, prebit v okoliščinah za priznanje statusa vojnega veterana, vojnemu veteranu iz 6. in 7. alineje 2. člena tega zakona šteje v dejanskem trajanju, če je bil vojni veteran vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma v dvojnem trajanju, če vojni veteran v tem času ni bil zavarovan po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pokojninska doba je po citirani določbi ZVV torej priznana samo nekaterim vojnim veteranom, ne pa vsem osebam, ki imajo status vojnega veterana. Pokojninska doba se kot posebna doba prizna samo vojnemu veteranu iz 6. in 7. alineje 2. člena tega zakona.
Tožnik ima tudi status vojnega veterana kot pripadnik bivše Jugoslovanske ljudske armade, ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 26. 6. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije in ima tako status vojnega veterana po šestem odstavku 2.a člena ZVV. Navedeni status pa mu po določbi tretjega odstavka 21. člena to obdobje ne šteje kot pokojninsko dobo, kot posebno dobo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021832
OZ člen 131, 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 283. ZPP člen 312.
krivdna odškodninska odgovornost - kolesarska nesreča - odgovornost kolesarja - prispevek k nastanku škodnega dogodka - prispevek k nastanku škode - alkoholiziranost kolesarja - nočna vožnja z neosvetljenim kolesom - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - strošek v zvezi z zdravljenjem - tuja nega in pomoč - nadomestna izpolnitev - fakultativna izpolnitev - facultas alternativa
Glede na jasno mnenje izvedenca travmatologa ne more biti nobenega dvoma, da je k nastali škodi odločilno prispevala tudi tožnikova alkoholiziranost. Ta nikakor ni bila neznatna, kot poskuša prikazati pritožba. Tožnikovo prepričanje, da je bil kljub temu sposoben za varno vožnjo, ne more biti odločilno. Dejstvo je, da se tožnik na trčenje ni ustrezno odzval in je zato nekontrolirano padel. Odveč je pritožbeno razlogovanje o tem, kako naj bi potekal padec vinjenega kolesarja s kolesa. Bistveno je, da je toženec, čeprav je nanj delovala enako močna sila trka, po padcu, za razliko od tožnika, utrpel le neznatno poškodbo (udarnino).
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na prenos lastninske pravice na toženčevih nepremičninah. Tožnik je upravičen do odškodnine za škodo, ki mu jo je povzročil toženec, ne more pa od toženca namesto denarne odškodnine zahtevati njegovih nepremičnin. Takšna zahteva nima opore v materialnem pravu, saj tožnik ne navaja, da se je s tožencem sporazumel za nadomestno izpolnitev (283. člen OZ).
URS člen 26.. ZZVZZ člen 94, 94/2.. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 135, 148.
odškodninska odgovornost zavoda - odgovornost države za protipravno ravnanje organov
Sodna praksa je izoblikovala merila za presojo protipravnosti ravnanj državnih organov. Protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti namreč ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega predpisa ali kršitvi postopka. Ustaljena sodna praksa s protipravnostjo razume kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne in očitne, kar se kaže zlasti kot: nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, grobo kršenje pravil postopka, napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka) ter druge podobne kvalificirane kršitve. Navedeno pomeni, da bi bilo mogoče o protipravnosti ravnanja toženca govoriti, če bi bila v tem smislu protipravnost ravnanja jasna in očitna. Takšnih kršitev pa tožnik niti ni zatrjeval.
podaljšanje začasnega zavarovanja - zahtevek za odvzem premoženjske koristi - obstoj utemeljenega suma - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pravnomočna obtožnica
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da so preverjanja nakazil na tekoči račun obdolženca pokazala, da ta nakazila izvirajo iz vdora v računalniški sistem oškodovane banke ob končanem delovniku po zaprtju banke in so torej pridobljena s kaznivim dejanjem velike tatvine. Dokumentacija, ki jo je obdolženec predložil banki, in sicer pogodba o nameravani investiciji in svetovalna pogodba podjetja F. pa je po podatkih Interpola Hanoi ter zapisnika o zaslišanju predstavnika oškodovane banke ponarejena oziroma niso pristna, saj podjetje, ki naj bi bilo domnevni investitor in pošiljatelj denarnih sredstev v višini 1,300.000,00 EUR, nikoli ni podpisalo predmetne pogodbe in tudi ne kakršnekoli druge svetovalne pogodbe za investicijo na otoku Pagu. Tudi podpis odgovorne osebe na tej pogodbi o nameravani investiciji, ki jo je na banko predložil obdolženi, ni pristen.
OZ člen 132, 168, 352, 352/2, 364, 364/1, 364/2, 365.
premoženjska škoda - navadna škoda - manjvrednost zemljišč - zastaranje odškodninske terjatve - pripoznava dolga - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - pretrganje zastaranja
Do posega v cestišče je prišlo leta 2009, takrat je škoda tudi nastala, tožnik pa je tožbo vložil leta 2017, torej po poteku zastaralnega roka. Odškodninska terjatev v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala.
Izjava o pripoznavi dolga (po temelju) mora biti jasna, nepogojna in določena.
ZPIZ-2 člen 109, 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 119, 421, 425, 426.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina
Tožnica ob smrti pokojnega zavarovanca ni dopolnila 53 let, da bi lahko pravico do vdovske pokojnine obdržala trajno, prav tako ni dopolnila 48 let, da bi lahko pridobila tako imenovano čakalno pravico in bi vdovsko pokojnino uveljavila, ko bi dopolnila zahtevanih 53 let. Tožnica je ob smrti pokojnega zavarovanca začela skupaj z otrokom prejemati družinsko pokojnino, ki jo je prejemala do odpada zadnjega družinskega člana, to je do 31. 8. 2009. Na ta dan pa je dopolnila starost 46 let in 7 mesecev, tako da ne izpolnjuje pogoje, določene v 110. členu ZPIZ-1.
pogodbena kazen - pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti - pravilna izpolnitev obveznosti - razlaga jasnih pogodbenih določil
Ker je bila pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude s pravilno izpolnitvijo (četrti odstavek 251. člena OZ) in ne za primer neizpolnitve obveznosti (prvi odstavek 251. člena OZ), se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 251. člena OZ. Po navedeni določbi namreč pravico zahtevati izpolnitev obveznosti izgubi, kdor je zahteval plačilo pogodbene kazni. Vendar to velja zgolj v primeru, če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti in lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev obveznosti bodisi pogodbeno kazen.
Jasno pogodbeno določilo se mora uporabiti tako, kot se glasi.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 356. ZD člen 77, 210.
pravnomočnost - res iudicata - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - uničenje oporoke
Ker je v izreku sodbe, s katerim je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, omenjena druga oporoka oziroma dodatek prve, te pravnomočne sodbe o poznejšem dodatku k oporoki ni mogoče šteti za odločitev o veljavnosti prve oporoke. Ne gre za že razsojeno stvar.
ZLNDL člen 2, 2/1. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37, 39. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9. ZPP člen 3, 3/3, 140, 140/1, 154, 154/3, 195, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/4, 358, 358-5. ZOdvT tarifna številka 3220.
ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe - pravica uživanja - teleološka redukcija - realizirana pogodba - nacionalizirano zemljišče - obseg zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - izvenknjižni prenos pravice uporabe - dobra vera - uporaba zemljišča - zmotna uporaba materialnega prava - sodba na podlagi pripoznave - zamudna sodba - navadni sosporniki - dopustnost pritožbe - pravilnost vročitve - dejanski prejem sodnega pisanja - nadomestna vročitev
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev pravilno zaključilo, da sta pravna prednika tožnice na podlagi določbe prvega odstavka 2. člena ZLNDL kot imetnika pravice uporabe postala dejanska lastnika sporne nepremičnine.
Pravica uporabe (prej pravica uživanja) se je lahko prenašala izvenknjižno, saj je bilo bistvenega pomena, kdo je imel nepremičnino v družbeni lastnini dejansko v posesti.