ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-1. ZDSS člen 23, 23/3, 24.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja po volji delavca
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na podlagi njene pisne izjave. Šteli sta, da je delavski svet potrdil sklep direktorja, s katerim je bilo ugotovljeno prenehanje delovnega razmerja tožnici po njeni volji. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je delavski svet odločil le o tožničini zahtevi za razporeditev na drugo delovno mesto, ne pa o njenem ugovoru zoper sklep direktorja. V obrazložitvi pisnega odpravka sklepa delavskega sveta je res napisano, da njen ugovor zoper sklep direktorja ni utemeljen, vendar je iz spisa razvidno, da o ugovoru ni sklepal. Ker je pravno pomemben le izrek sklepa, je bilo treba ugotoviti, da direktorjev sklep ni postal izvršljiv, zato je bilo treba obe izpodbijani odločbi razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da o zadevi še enkrat odloči.
Pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku zoper enega stečajnega dolžnika se ne šteje za pravočasno tudi v stečajnem postopku zoper drugega stečajnega dolžnika. Če je bila v tem prijavljena po preteku roka za vložitev prijave, jo sodišče zavrže.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - splošna krajevna pristojnost - pristojnost v odškodninskih sporih
Razlogi smotrnosti, ki jih v svojem predlogu navajata tožena stranka in stranski intervenient, nanašajo pa se le na problem pravdnih stroškov zaradi potovanj in odsotnosti, torej niso tako tehtni, da bi mogli pretehtati sicer v zakonu predvideno pravico tožeče stranke do izbire pristojnosti v odškodninskem sporu.
Spremenjeni pogoji prodaje na mednarodnem trgu predstavljajo določen riziko, ki ga je prevzela stranka, ko se je ob uvozu zavezala, da bo v enem letu izvozila blago, katerega vrednost bo najmanj za določen odstotek večja od vrednosti uvoženih surovin. Tega roka ni mogoče podaljšati. Kolikor uvoženo blago ni izvoženo v predpisanem roku in vrednosti, se obračunajo uvozne davščine po predpisih, ki veljajo na dan izteka roka oz. na dan vložitve zahteve za obračun (2. odstavek 50. člena CZ).
ZSR člen 18, 18/5, 19, 19/2, 19/3.SZ člen 117, 123.
privatizacija stanovanj - upravičenec za odkup - položaj imetnika stanovanjske pravice - zahteva za odkup - predhodno vprašanje
Tožnikov položaj po izselitvi imetnika stanovanjske pravice res ni dobil formalne podlage z odločbo o dodelitvi stanovanja, vendar pa takšno deklaratorno odločbo nadomešča ugotovitev iz izpodbijanih sodb sodišč prve in druge stopnje (kot rešitev predhodnega vprašanja) o dejanskem razmerju oziroma o tožnikovem dejanskem položaju, zaradi česar ga je po določilih ZSR moč šteti za imetnika stanovanjske pravice. Ob taki podlagi je materialnopravno pravilna odločitev sodišč druge in prve stopnje o tožnikovem izpolnjevanju pogojev za odkup stanovanja po zgoraj citiranima določiloma SZ in Uredbe.
Pogoj za uporabo sporazuma med SFRJ in Republiko Italijo o brezcarinski blagovni menjavi v okviru tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu (Uradni list SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 8/89 in Ur.l. RS, št. 11/92) je, da se blago izvozi in proda iz obmejne cone Trsta.
Odločbo tožene stranke o zavrnitvi zahteve za oprostitev carine za uvoz blaga po brezcarinskem kontingentu na podlagi mednarodne pogodbe o brezcarinski blagovni izmenjavi v okviru Tržaškega sporazuma je sodišče odpravilo, ker se tožena stranka ni opredelila o tožnikovih ugovorih in o po njem ponudenih ter predloženih dokazih in ni razložila, na podlagi katerih dokazov je ugotovila, da je bilo blago kupljeno v enem in ne v drugem kraju, kot tudi ni presodila v pritožbi ponujenih dokazov in ne razlogov za njihovo oceno, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka - 2. odst. 209. člena ZUP.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je oškodovanka pri soočenju z obsojencem izjavila, da je v obsojencu prepoznala osebo, ki je bila v njihovi hiši, je v nasprotju s podatki spisa, saj oškodovanka, ki je bila zaslišana le v preiskavi, ne pa tudi na glavni obravnavi, z obsojencem sploh ni bila soočena.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - izplačilo ob izselitvi - odklonitev sklenitve najemne pogodbe
Pravica do dopravnine po 126. členu SZ je vezana na izpraznitev stanovanja v dveh letih po uveljavitvi zakona. Razlogi za izgubo te pravice so določeni le v prvem odstavku 148. člena in so podani, če je imetniku stanovanjske pravice mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov. Okoliščine v zvezi z državljanstvom in delovnim dovoljenjem niso pravno relevantne.
Spremenjeni pogoji prodaje na mednarodnem trgu predstavljajo določen riziko, ki ga je prevzela stranka, ko se je ob uvozu zavezala, da bo v enem letu izvozila blago, katerega vrednost bo najmanj za določen odstotek večja od vrednosti uvoženih surovin. Tega roka ni mogoče podaljšati. Kolikor uvoženo blago ni izvoženo v predpisanem roku in vrednosti, se obračunajo uvozne davščine po predpisih, ki veljajo na dan izteka roka oz. na dan vložitve zahteve za obračun (2. odstavek 50. člena CZ).
ZOR člen 195, 195/1, 195/2.ZZZDR člen 107, 107/1, 118.
obseg povrnitve gmotne škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - pravice in dolžnosti staršev in otrok - zastopanje otrok
Aktivno legitimiran za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja je oškodovanec sam, torej tisti, ki mu je kdo prizadel telesno poškodbo ali zdravje (prvi odstavek 195. člena ZOR). Na to ne vpliva, da je oškodovanec mladoleten ali da je podaljšana roditeljska pravica njegovih staršev (118. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), kot je to primer v tej zadevi. Starši imajo namreč samo vlogo zastopnikov (prvi odstavek 107. člena ZZZDR). Za odločitev o zahtevkih iz drugega odstavka 195. člena ZOR seveda ni dovolj le ugotoviti, kakšen bi bil zaslužek oškodovanca, če ne bi pretrpel telesne poškodbe ali ne bi bilo prizadeto njegovo zdravje, marveč tudi, v kolikšnem obsegu so iz teh razlogov povečane njegove potrebe in kolikšna naj bo denarna odmena v obliki rente za to (pri čemer pa se zahtevka zaradi izgube zaslužka in zaradi zmanjšanih ali uničenih možnosti za nadaljnji razvoj in napredovanje praviloma izključujeta). Seveda pa mora oškodovanec, ki uveljavlja več zahtevkov na podlagi citiranega predpisa, opredeliti vsakega posebej, ker tu ne gre za enotno odškodnino, saj imajo posamezni zahtevki povsem drugačno dejansko podlago, niso med seboj nujno povezani, spremenjene okoliščine v zvezi z morebitnim zvišanjem ali znižanjem rente imajo različen vpliv glede na to, na katerih izmed podlag je bila prisojena, in podobno. Sodišče mora v takšnih primerih za vsako izmed teh oblik prisoditi samostojno denarno odškodnino v obliki rente, seveda pa v izreku sodbe navesti njihov seštevek.
Spremenjeni pogoji prodaje na mednarodnem trgu predstavljajo določen riziko, ki ga je prevzela stranka, ko se je ob uvozu zavezala, da bo v enem letu izvozila blago, katerega vrednost bo najmanj za določen odstotek večja od vrednosti uvoženih surovin. Tega roka ni mogoče podaljšati. Kolikor uvoženo blago ni izvoženo v predpisanem roku in vrednosti, se obračunajo uvozne davščine po predpisih, ki veljajo na dan izteka roka oz. na dan vložitve zahteve za obračun (2. odstavek 50. člena CZ).
Plačila carine za uvoz opreme iz naslova tuje vloge pod pogoji, če tuja oseba to vlaga za več kot pet let in če znaša vloga tuje osebe najmanj 20% celotnega vlaganja, je upravičen uvoznik po samem zakonu - 30.b členu carinskega zakona, ne pa na podlagi potrdila, s katerim se le potrjuje, da so izpolnjeni v predpisu zahtevani pogoji. Isto potrdilo velja le kot dokaz, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila tudi posebnih davščin, če predpis, ki je uvedel obveznost plačila posebnih davščin, predvideva kot izjemo oprostitev plačila posebnih davščin ob zahtevanih pogojih, s potrdilom samim pa se nič ne dovoljuje.
denacionalizacija podjetij in kapitala - vrnitev denarja - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Predlogu za odpravo ustne odločbe po nadzorstveni pravici, ki naj bi bila izdana kot posledica prisiljenja oz. nedovoljenega dejanja v času nacionalizacije leta 1946, ni bilo mogoče slediti, ker povojna zakonodaja zatrjevanih ustnih odločb ni poznala. Zakon o denacionalizaciji je prav zato v 5. odstavku 8. člena določil, da so z ukrepom državnega organa v premoženje oseb v smislu 4. člena istega zakona mišljeni tudi akti ali dejanja posameznikov, s katerimi so bile pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa odvzete stvari ali drugo premoženje iz 2. odstavka 8. člena ter je za odločanje o vračanju premoženja, odvzetega na tak način, pristojen organ za denacionalizacijo v postopku na podlagi pravočasno vložene zahteve.
razpolaganje z vojaškimi stanovanju v času moratorija - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu
Pisne privolitve imetnika stanovanjske pravice, da se stanovanje proda ožjemu družinskemu članu, ni mogoče razumeti kot prenosa samo imetniku pripadnega upravičenja, temveč le kot pogoj, namenjen varstvu imetnika stanovanjske pravice proti drugim upravičencem, kot to pravilno ugotavlja tudi revidentka. Soglasje je le izraz imetnikove odločitve, da naj se stanovanje odkupi in kdo je tisti, ki naj ga odkupi, pri čemer je imetnikova izbira, kot je rečeno, omejena le na njegove ožje družinske člane.
Ob izhodišču, da je predmet prodaje po privatizacijskih določbah SZ zasedeno stanovanje, na katerem obstaja imetništvo stanovanjske pravice, je zato vprašanje, ali ta imetnik stanovanjske pravice izpolnjuje druge pogoje, ki jih zahtevajo drugi (nestanovanjski)
predpisi in med katere sodijo pogoji za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, relevantno le v primeru, če stanovanje odkupuje sam. Če pa stanovanje odkupuje njegov ožji družinski član, mora te pogoje izpolnjevati on.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - strah pred utopitvijo
Dokazna ocena ni dopustila ugotovitve, da je v času dogodka na kritičnem kraju stal prometni znak, ki bi opozarjal na spolzko vozišče. Iz dejanskih ugotovitev pa tudi ne sledi, da bi se led na cesti - razen na kritičnem kraju - pojavljal tudi na območjih pred krajem nesreče. Tožnika je torej led, ki je bil prekrit s snežno brozgo, presenetil. Ostalim razmeram prilagojene hitrosti tožnikove vožnje torej ni mogoče spravljati v vzročno zvezo z nastalo posledico, ki je nastopila zaradi ugotovljenih vzrokov - predvsem neposipanega cestišča in izostanka prometne signalizacije. Ni dvoma, da obravnavani dogodek omogoča sklepanje o njegovi izjemnosti, s tem pa tudi o izjemnih okoliščinah, ki opredeljujejo prestali strah. Ta je bil zaradi reševanja iz potapljajočega se avtomobila v mrzli in globoki reki tako intenziven, da je prešel v smrtni strah, ki je v duševnosti tožnikov pustil objektivno ugotovljene posledice.
Nezazidano stavbno zemljišče, ki je po prostorskih ureditvenih pogojih namenjeno za gradnjo, ni zemljišče, ki bi na podlagi 3. odstavka 14. člena zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS postalo last RS oz. občine.
Ni utemeljena uporaba določbe 1. odstavka 107. člena zakona o dohodnini, po kateri se davčnemu zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov, v primeru, ko je davčni zavezanec v letu, na katero se nanaša doplačilo dohodnine, kupil stanovanje.
SZ člen 16, 111, 112, 113, 114, 159, 159/3, 159/1-3.
promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami - lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Lastnike iz 111., 112., 1. odstavka 113. in 114. člena SZ je zadela dolžnost prodaje stanovanj imetnikom stanovanjske pravice, ki so imeli na dan uveljavitve SZ na tem stanovanju stanovanjsko pravico, sicer pa je promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami postal prost (16. člen). Z dnem uveljavitve SZ (16.10.1991) je prenehal veljati zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 38/86 in 46/88), ki je do tedaj bil specialni predpis, ki je urejal pogoje in način prodaje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (3. točka 1. odstavka 159. člena SZ). Zato je v nasprotju z omenjeno določbo SZ na nižjih stopnjah sprejeto stališče, da za promet z nezasedeno stanovanjsko hišo veljajo določbe ZPN, torej princip prodaje na javni dražbi.