javni uslužbenec – disciplinska odgovornost – disciplinska obravnava – preložitev
Čeprav tožena stranka o tem, da ni ugodila prošnji za preložitev disciplinske obravnave, tožnika ni posebej obvestila, ni mogel upravičeno računati, da je disciplinska obravnava preložena. Kljub temu, da se disciplinske obravnave ni udeležil, pa tudi njegova pravica do obrambe ni bila kršena, saj za to, da se ni odzval vabilu, ni imel upravičenega razloga.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055250
ZD člen 138, 138/1, 138/2, 210, 210/1, 210/2-5, 138, 138/1, 138/2, 210, 210/1, 210/2-5. ZPP člen 179, 179. OZ člen 99, 99/1, 99/2, 99, 99/1, 99/2.
razveljavitev dedne izjave - izpodbijanje dedne izjave - oblikovalna tožba - prekluzivni rok - napotitev na pravdo - prepozna tožba
Tožbo zaradi razveljavitve dedne izjave je treba vložiti v prekluzivnem roku enega leta oziroma treh let. Sklep o napotitvi na pravdo v zapuščinskem postopku ne vpliva na potek roka.
OZ člen 131. ZPP-D člen 130. ZPP člen 5, 339, 339/2-14.
pravica do kontradiktornega postopka - izjasnitev stranke o dokazu - indici - zaprt krog med seboj povezanih indicev - odškodninska odgovornost
V konkretnem primeru sodišče prve stopnje, kot rečeno, sodbe ni oprlo na citirano sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, zato ni šlo za kršitev pravice do kontradiktornega obravnavanja, če tožena stranka ni imela možnosti izjasniti se tudi o vsebini tega dokaza.
ZIZ člen 229, 229/1, 229, 229/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
ponovno motenje posesti - nadomestno dejanje - vzpostavitev prejšnjega stanja - načelo kontradiktornosti - večkratna uporaba istega izvršilnega naslova - vročitev vloge
Če gre za ponovno motenje posesti, bo potrebno vlogo upnika obravnavati ob upoštevanju 229. člena ZIZ. V kolikor so izpolnjeni zakonski pogoji iz tega člena, izda sodišče nov sklep o izvršbi na podlagi istega izvršilnega naslova, pri čemer je dolžniku potrebno vročiti s sklepom tudi predlog ter ima možnost ugovora.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 131, 131/1, 131/2. ZDR člen 184, 184/1, 184, 184/1.
delovna nezgoda - odgovornost delodajalca - subjektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - montaža strešnih žlebov - nastanek škode v zvezi z delom
Brez montaže žlebov za delodajalca se tožnik ne bi vzpenjal do strehe (ali na streho) in tudi luknje v strešni plošči ne bi krpal. Podana je funkcionalna povezanost med tožnikovim mašenjem luknje v strešni plošči in delodajalčevo dejavnostjo. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje razlago, da je bilo tudi to njegovo opravilo v zvezi z delom, ki ga je opravljal za delodajalca - zavarovanca toženke.
ZUDE člen 8, 8. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108, 108/1, 108/4. ZUE člen 13, 13/1, 13/4, 13, 13/1, 13/4.
zavrženje tožbe - poprava tožbe - popravni sklep - naziv in sedež pravdnih strank - sprememba denarne enote
Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je tožena stranka vlogo prejela, nanjo pa je tudi odgovorila s pripravljalno vlogo. Sodišče prve stopnje je torej razpolagalo s podatki o nazivu in sedežu obeh pravdnih strank, kljub temu da tožeča stranka tožbe v tej smeri ni popravila. S tem, ko je prvostopno sodišče tožbo vrnilo v popravo, je kršilo določbo 1. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku in tako brez potrebe izdalo popravni sklep.
Zahteva po popravi tožbenega zahtevka v obstoječo denarno enoto ni potrebna, saj se po samem zakonu šteje, da je znesek, ki se vtožuje, od 8. 10. 1991 dalje, naveden v tolarjih, od 24. 11. 2006 dalje pa v eurih.
pogodba o posredovanju – zahtevana skrbnost – plačilo provizije
Ravnanje tožeče stranke ni bilo dovolj profesionalno, saj se je pri posredovanju pri prodaji stanovanja zadovoljila s kopijami kupoprodajne pogodbe in tako toženca spravila v stik z osebo, ki ni bila lastnica stanovanja, ponujenega tožencu v nakup. Zavajanje prodajalke gre zato tožeči stranki v breme, saj bi ob zahtevani skrbnosti do zapleta ne prišlo.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkuje takoj, tako da je tožencu z vročitvijo odpovedi delovno razmerje pri tožeči stranki prenehalo. Po prenehanju delovnega razmerja ni mogel več kršiti pogodbe o zaposlitvi, tako da odškodninski zahtevek tožeče stranke v zvezi s kršitvijo konkurenčne prepovedi (do katere naj bi prišlo po prenehanju delovnega razmerja) ni utemeljen.
ZJU člen 194, 194/1, 195, 195/4, 196. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec – višji upravni delavec – plača – napredovanje
Ker določba 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki ureja razporeditev na drugo delovno mesto, pri kateri javni uslužbenec obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce, med katere sodi tožnik, tožnik ni upravičen do razlike v plači do plače, kakršno bi imel ob upoštevanju števila doseženih plačilnih razredov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK0004573
ZPP člen 5, 8, 212, 213, 214, 286, 315, 315/1. URS člen 22. ZOR člen 206, 376, 376/1.
dokazna ocena - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - pravica do izjave - prekluzija - načelo kontradiktornosti - vmesna sodba - splošno znana dejstva - solidarna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve
Toženca, ki sta na naslednjem naroku potem, ko je tudi priča M. omenila navedeni priči, ki naj bi bili prisotni ob prepiru, predlagala nov dokaz – zaslišanje dveh prič, glede okoliščin prepira, sta za tako postopanje zato imela opravičljiv razlog, saj je bila tožeča stranka tista, ki je to relevantno dejtvo zatrjevala šele tekom postopka.
ZOR člen 69, 69/3, 99, 210. ZPP člen 163, 163/3. OZ člen 1060.
razlaga pogodbe - neupravičena pridobitev - dogovorjena oblika pogodbe - prava pogodbena volja - podaljšanje roka za predložitev stroškovnika
Posebna oblika za pogodbo v tem primeru ni bila predpisana in je bila pogodba sklenjena, ko je nastalo soglasje o njeni vsebini. Pogodbena listina pomeni le zapis soglasja volj. Pravo voljo obeh izjaviteljev je v takem primeru mogoče ugotoviti le z upoštevanjem vseh okoliščin, tudi tistih izven same pisne pogodbe. Sodišče je v tem primeru, ko sama pisna izjava volje ni v vseh točkah povsem jasna upoštevalo še druge okoliščine.
ZPP člen 212, 318, 318/1-3. ZTLR člen 14, 15, 42, 43. SPZ člen 268.
sklepčnost zahtevka - varstvo solastnine - uporaba solastne stvari - tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - posel, ki presega redno upravljanje
Da bi uspel s tako tožbo proti solastniku, mora tožnik trditi (in dokazati), da solastnik uporablja stvar nesorazmerno svojemu delu in da s tako uporabo krši pravice tožnika kot solastnika. Navedb o tem, da drugi toženec z ravnanji, ki so predmet zahtevka, krši pravice tožnika in v čem je ta kršitev, tožnik kljub temu, da je bil na pomanjkljivosti tožbe proti drugemu tožencu opozorjen, ni podal. Njegova tožba je tako v tem delu nesklepčna.
Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, saj dovoljenje, da se za sedež družbe določi neka nepremičnina, ne predstavlja posla, ki presega redno upravljanje stvari. Pri dovolitvi, da se za sedež družbe določi neka nepremičnina, namreč ne gre za spremembo namembnosti nepremičnine (za spremembo namembnosti bi šlo lahko kvečjemu v primeru, da bi šlo za opravljanje poslovne dejavnosti v prej stanovanjskem prostoru), nepremičnina se še naprej uporablja za stanovanjske namene. Samo dejstvo, da je sedež družbe registriran na nekem naslovu v ničemer ne vpliva na lastninska razmerja na nepremičnini in na razmerja med solastniki.