URS člen 125. ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 7/1, 7/5, 7/6, 36, 36/3, 156, 156/1, 177, 187, 187/2. ZS člen 3. ZUstS člen 3, 3/1.
starostna pokojnina – izbirna pravica – tuj državljan
Tožnik, ki je tuj državljan (BIH) in ki mu je bila pri tujem nosilcu pokojninskega zavarovanja (v BIH) starostna pokojnina priznana ob upoštevanju slovenske dobe, na podlagi te dobe lahko uspešno uveljavlja pravico do samostojne starostne pokojnine pri slovenskem nosilcu zavarovanja, če za to izpolnjuje pogoje.
Zmoten je zaključek, da je tožena stranka (RS), ki je pripoznala tožbeni zahtevek, še preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, upravičena do povračila stroškov postopka (ker ni podala povoda za tožbo). Tožnik je namreč na podlagi njenega ravnanja pred pravdo utemeljeno sklepal, da je vložitev tožbe potrebna, saj je toženo stranko predhodno neuspešno pozval na izpolnitev obveznosti, predloga na Državno pravobranilstvo pa ni bil dolžan podati, saj je uveljavljal denarno terjatev zoper RS, zaradi česar postopanje po določbi prvega odstavka 14. člena ZDPra ne predstavlja procesne predpostavke za vložitev tožbe. Upravičen je do utemeljeno priglašenih stroškov postopka.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - upravičenci do pritožbe - storilčeva mati
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, zato je v skladu z II. odst. 202a. čl. ZP-1 krog oseb, ki so upravičene vložiti pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ožji. Pritožbo lahko vložijo imetnik vozniškega dovoljenja, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik. Ker je po podatkih v spisu storilec prekrška že polnoleten in ni izkazano, da bi nad njim bila podaljšana roditeljska pravica, prav tako pa ni izkazano, da bi bila storilčeva mati odvetnica in storilčeva zagovornica, njena pritožba ni dovoljena.
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ker je izrek napadene sodbe nerazumljiv in v nasprotju z njenimi razlogi. Iz izreka napadene sodbe namreč izhaja, da je obd. D.S. z goljufivim namenom spravil v zmoto B.K., D.V., D.B., J.B., Ž.K. in S.B., v nadaljevanju pa, da si je obdolženi pridobil protipravno premoženjsko korist na škodo prej navedenih, pa tudi na škodo J.B. in sicer v višini najmanj 7.511,00 € in M.P. v višini najmanj 8.700,00 €, kar sicer tudi izhaja iz obrazložitve prvostopne sodbe. Zaradi navedenega je izrek napadene sodbe nejasen in v nasprotju z njeno obrazložitvijo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bistveno zmanjšano plačilo za delo – plača – osnovna plača
Ker je tožnik v spornem obdobju prejemal le 70 % pripadajoče plače (ne glede na to, da je prejel višjo plačo od osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi), je utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga bistveno zmanjšanega plačila za delo po 3. al. 1. odst. 112. čl. ZDR.
Intabulacijska klavzula ni sestavni del sklepa o določitvi nujne poti (čl. 145/II ZNP). Sklep o določitvi nujne poti je konstitutivna sodna odločba, nujna pot pa oblika stvarne služnosti, ki se ustanovi s pravnomočno odločbo v nepravdnem postopku. Ker je bilo o predlagani nujni poti že pravnomočno odločeno, je sodišče pravilno zavrglo predlagateljev predlog.
Če je tožeča stranka v socialnem sporu država, ki je po zakonu oproščena sodnih taks, toženi stranki (zavarovancu) ni mogoče naložiti plačila sodnih taks za tožečo stranko, ki je v sporu uspela.
ZJU člen 194, 194/1, 195. Zobr-C člen 49.Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih. Uredba o vojaških uslužbencih člen 21, 21/2.
javni uslužbenec – vojak – naziv – prevedba – plača
Ker se je v enem letu po uveljavitvi ZObr-C prenehal uporabljati čin polkovnik, ki ga je imela tožnica, je tožena stranka zakonito opravila prevedbo oziroma tožnico imenovala na drugo formacijsko dolžnost glede na izhodiščni količnik za določitev plače po 1. odst. 194. čl. ZJU in Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih in ne glede na določila Uredbe o vojaških uslužbencih, saj se ta nanaša le na tiste zaposlene, ki imajo ustrezno izobrazbo (med katere tožnica, ker ni imela osebnega čina, ni sodila). S tem tudi ni prišlo do prikrajšanja pri plači.
sprememba delodajalca – odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – predhodni postopek pri delodajalcu
Pri spremembi delodajalca delavcu delovno razmerje pri delodajalcu prenosniku ne preneha, ampak preide že na podlagi zakona od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika, s tem pa preidejo na delodajalca prevzemnika pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je imel delavec na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku. Če želi delavec uveljaviti svoje pravice napram delodajalcu prevzemniku, ga mora najprej z zahtevo pozvati, da pravice izpolni. Ker ni bilo dokazano, da bi tožnik takšno zahtevo naslovil na toženo stranko pred vložitvijo tožbe, niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo.
ZOR člen 307, 307/1, 348, 354, 354/1, 355, 355/1, 307, 307/1, 348, 354, 354/1, 355, 355/1.
nemožnost izpolnitve - naknadna nemožnost izpolnitve - predmet obveznosti so stvari, določene po vrsti
Tožena stranka vseh neuporabljenih ventilov tožeči stranki po opravljenem delu ni vrnila. Ker ni vrnila vseh, ji je tožeča stranka izdala račun, s katerim je zahtevala plačilo vrednosti le-teh. Po določilu 1. odst. 355. člena ZOR takrat, kadar so predmet obveznosti stvari, določene po vrsti, uničene, obveznost dolžnika ne preneha niti v primeru, če so uničene iz razloga, za katerega on ne odgovarja. Torej je tožbeni zahtevek na plačilo vrednosti ukradene generične stvari po materialnem pravu neutemeljen.
Tožnik, ki je bil zavarovanec nosilca vojaškega zavarovanja v tuji državi še po 18. 10. 1991, kjer je v letu 1997 pridobil tudi pravico do pokojnine, nima pravice do pokojnine po 4. odstavku 2. člena ZPIZVZ, čeprav je bil v letu 2004 sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, temveč je ob izpolnjevanju pogojev upravičen do dodatka k tuji pokojnini na podlagi določb ZZSV.
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine. Tožba je bila glede tega zavržena tako glede plačila glavnice kot tudi glede plačila zakonskih zamudnih obresti. Obrestne obresti praviloma po ZOR niso bile dovoljene (I. odst. 279. čl.) in predstavlja II. odst. izjemo, po kateri se lahko od neplačanih obresti zahtevajo obresti in sicer so dopustne od zneska, ki se zahteva s tožbo (procesne obresti). Te obresti se tako prisojajo le, kadar je vložen zahtevek za plačilo zamudnih obresti v pravdi, kar pomeni, da procesne obresti ne morejo predstavljati samostojnega zahtevka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/6. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/4. ZPIZ-1 člen 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – mnenje komisije – rok za podajo odpovedi
Šele na podlagi mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi se je tožena stranka seznanila z dejstvom, da je podan razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Dokler tega mnenja ni pridobila, tožniku – invalidu III. kategorije ni mogla odpovedati pogodbe o zaposlitvi in tudi roki za podajo odpovedi pred tem niso mogli začeti teči.
izstop družbenika - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pomanjkanje stvarne legitimacije - subjekt vpisa v sodni register
Da bi sodba, s katero sodišče ugodi tožbenemu zahtevku na podlagi 41. člena ZSReg, začela učinkovati za subjekt vpisa, pri katerem je bil opravljen izpodbijani vpis, mora biti subjekt vpisa stranka pravdnega postopka.
ZPP člen 28, 28/1. Sporazum med zveznim izvršnim svetom SFRJ in mednarodnim centrom za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju člen 1, 5.
imuniteta – mednarodna organizacija
Tožena stranka se v pritožbenem postopku ne more sklicevati na imuniteto, ki jo uživa kot mednarodna organizacija, saj je potrebno šteti, da se je s tem, ko se na imuniteto ni sklicevala v postopku na prvi stopnji, imuniteti molče odrekla.
Ker se v času, ko sta tožeči stranki izpolnili pogoje za izplačilo jubilejne nagrade za 30 let skupne delovne dobe, določbe SKPgd niso več uporabljale, panožna kolektivna pogodba pa te pravice v tem času ni urejala, do jubilejne nagrade nista upravičeni.
sprememba v stanju invalidnosti – invalidska pokojnina – izplačevanje
Pri tožniku, ki je od dne 17. 3. 2005 dalje popolnoma nezmožen za delo, je prišlo do spremembe v stanju invalidnosti (od leta 2001 invalid II. kategorije), zato ima od 1. 4. 2005 dalje pravico do invalidske pokojnine, ki se mu bo izplačevala od prenehanja zavarovanja dalje.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 182. ZOR člen 200, 200/2, 201, 201/1, 203.
denarna odškodnina - telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem - starost oškodovanca - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Glede na ugotovitev izvedenca, da se bodo pri tožniku pojavljale bodoče telesne bolečine pri dolgotrajni stoji, je potrebno upoštevati, da tožnik trpi telesne bolečine praktično vsakodnevno, saj v službi vseh 8 ur opravlja stoječe delo ob rezkalnem stroju. Ob upoštevanju, da je tožnik sedaj star komaj 21 let, dobijo bodoče telesne bolečine še posebno težo, kar je potrebno ustrezno ovrednotiti pri odmeri višine odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem.
Tožnikovo starost in dejstvo, da tožnik v službi opravlja stoječe delo, v katero mora vlagati več napora in med delom večkrat počivati, je potrebno ustrezno upoštevati tudi pri odmeri denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožnik namreč ni le zmanjšano življenjsko aktiven pri prostočasnih dejavnostih, temveč tudi v okviru svoje delovne zmožnosti, saj veliko del, ki zahtevajo povečan fizični angažman, zaradi trajnih posledic poškodbe ne zmore, delo, ki ga opravlja sedaj, pa lahko opravlja le z vlaganjem povečanih naporov, zaradi česar trpi, takšno porušeno psihično ravnovesje pa bo zaradi starosti 21 let moral trpeti vso odraslo dobo, ki je skoraj v celoti še pred njim.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko se je pri pravni presoji sklicevalo na določila 937. člena OZ. Dolžnost plačevanja premije je določena v 936. členu OZ.