omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev obsega odgovornosti dediča - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - zmotna uporaba materialnega prava
Zakon o dedovanju - ZD v prvem odstavku 142. člena določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Iz tega materialnopravnega pravila izhaja, da mora tožnik poleg obstoja zapustnikovega dolga dokazati tudi, da je toženec dedič konkretnega dolžnika. Toženec pa se lahko svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikov dolg delno (ali v celoti) razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine vrednosti podedovanega premoženja. Pri tem ugovoru mora trditi in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost.
Bistveno kršitev določb kazenskega postopka pritožba uveljavlja iz 10. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj zatrjuje, da je prvostopenjsko sodišče prekršilo 385. člen ZKP, torej da je prekršilo prepoved spremembe sodbe v obdolženčevo škodo (prepoved reformatio in peius) glede kazenske sankcije, saj mu je v izrečeni pogojni obsodbi določilo daljšo kazen zapora kot s prvo sodbo leta 2004. Pritožba pa nima prav, saj spregleda, da zoper sodbo Okrožnega sodišča z dne 15.4.2004, opr. št. K 20/2003 ni bila pritožba podana samo v obdolženčevo korist, ampak se je zoper to sodbo pritožil tudi okrožni državni tožilec zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagal višjo kazen z daljšo preizkusno dobo. Čeprav je pritožbeno sodišče to sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pa je sodišče prve stopnje v novem sojenju smelo obdolžencu v pogojni obsodbi določiti daljšo kazen kot v prvem sojenju, saj je bila vložena pritožba okrožnega državnega tožilca zaradi odločbe o kazenski sankciji. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana.
ZPP člen 138, 237, 237/1, 138, 237, 237/1. Sodni red člen 243, 243/3, 243, 243/3.
vročanje po pooblaščenem delavcu odvetniške pisarne
Glede na za pooblaščence tožene stranke običajni način sprejema pisanj preko sodne službe, glede na okoliščino, da so toženkini pooblaščenci sodbo nedvomno prejeli, da so jo prevzeli na sodišču ter da tožena stranka ne pojasni, na kakšen način naj bi po njenem pisanje dejansko prejela, in končno v odsotnosti dokaznega predloga, da naj se vročitev preveri še v omenjeni posebni knjigi vročanja, ki se vodi pri sodišču, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka sodbo prejela 5. 5. 2008, ne pa 25. aprila 2008, tako kot to izhaja iz odtisa datuma na podpisani vročilnici.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 468, 468/1, 520, 520/1, 637, 637/3, 468, 468/1, 520, 520/1, 637, 637/3.
prodajna pogodba - pridržek lastninske pravice - uporabnina - odgovornost za stvarne napake - dodatna dela - poslovodstvo brez naročila
Med pravdnima strankama sicer ni sporno, da sta sklenili pogodbo o dobavi in montaži opreme s pridržkom lastninske pravice tožeče stranke kot prodajalca do plačila celotne kupnine (1. odst. 520. člena OZ). Smisel navedene prodaje s pridržkom lastninske pravice je izročitev stvari kupcu v posest in v uporabo, še preden je kupec v celoti plačal kupnino, sicer izročitev stvari kupcu v posest še pred plačilom kupnine ne bi imela nobenega smisla, prodajalec pa na prodani in kupcu izročeni stvari obdrži lastninsko pravico. To pomeni, da kupec z izročeno stvarjo ne more razpolagati kot njen lastnik, prodajalcu pa zagotavlja pridržek lastninske pravice možnost, da v primeru kršitve pogodbene obveznosti kupca zahteva od njega bodisi izpolnitev pogodbene obveznosti, torej plačilo kupnine, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi, bodisi razvezo pogodbe in vrnitev stvari. Tožeča stranka v tem sporu zahteva izpolnitev pogodbe, torej plačilo kupnine, zato ni mogoč zaključek, da je tožena stranka uporabljala opremo, ki ji je bila izročena v posest, brez pravne podlage. Podlaga za toženkino posest in uporabo opreme je prodajna pogodba, toženkina obveznost iz nje pa plačilo kupnine za izročeno opremo, v primeru zamude z dolžnostjo plačila zamudnih obresti. Nobene materialnopravne podlage v taki situaciji ni za zahtevek na plačilo uporabnine za izročeno opremo, vse dokler je prodajna pogodba veljavna.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL0023148
KZ člen 133, 133/1, 133, 133/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 372, 372/1, 358, 358/1, 358/1-1, 372, 372/1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja
V opisu kaznivega dejanja je abstraktni del iz obtožnega predloga, v katerem so vsebovani vsi znaki kaznivega dejanja, izpuščen. Dejanje, kot je sedaj opisano v izreku izpodbijane sodbe, zato ne vsebuje znakov očitanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena KZ in zato ni kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je, potem ko je izreklo obsodilno sodbo, storilo kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Sodišče druge stopnje je nato izreklo oprostilno sodbo po 1 točki 358. člena ZKP.
obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - ustavitev izvršilnega postopka - prenehanje dela izvršitelja in prevzem zadev - potrebnost stroškov za izvršbo
Izvršitelj I.P. je po prenehanju delovanja B.S. kot izvršitelja, prevzel njegove spise. Prevzel jih je v stanju kot so bili, to velja tudi glede že opravljenih izvršilnih dejanj, kamor je treba šteti že opravljene "vpise v evidenco", za kar si je izvršitelj S. stroške že obračunal.
Sklep o povrnitvi izvršilnih stroškov je možno izdati tudi po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe, vendar pod pogojem, da so bili stroški pravočasno priglašeni.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka na podlagi določb pogodbe o opravljanju storitev upravljanja poslovne stavbe pridobila aktivno legitimacijo kot upravnik izterjati obratovalne stroške od tožene stranke.
Investicijski stroški se v konkretnem primeru nanašajo na dela v zvezi s primopredajo poslovne stavbe, dokončanjem objekta, tehničnim pregledom in pridobitvijo uporabnega dovoljenja, zato po mnenju pritožbenega sodišča sodijo med posle rednega upravljanja, za sklenitev katerih je v skladu z 2. odstavkom 67. člena SPZ potrebno le soglasje lastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico vrednosti stavbe.
Na podlagi 776. člena OZ morajo etažni lastniki (kot naročitelji) povrniti tožeči stranki – upravniku (kot prevzemniku naročila) v primeru, če se je njen trud brez njene krivde izjalovil, vse potrebne stroške, ki jih je imela z izpolnitvijo naročila, prevzeti pa morajo tudi obveznosti, ki jih je tožeča stranka prevzela nase, ko je v svojem imenu opravljala zaupane ji posle.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 316.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – poziv na delo – pravnomočna sodba – pripoznava tožbenega zahtevka
Dokler postopek v individualnem sporu (v katerem se presoja zakonitost predhodne odpovedi) ni pravnomočno zaključen, delodajalec nima podlagi za vročanje poziva nazaj na delo (četudi tožbeni zahtevek pripozna) in za podajo ponovne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Takšna odpoved ni zakonita.
zavrnitev določila splošnih pogojev – pretirano stroga določba – spor majhne vrednosti – vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje ugotavlja, da bi zaradi te določbe moral toženec pridobiti od vseh tistih etažnih lastnikov, ki še nimajo vpisane etažne lastnine, izvirne kupoprodajne pogodbe, to pa je dejansko ovira, ki je toženec objektivno ne more izpolniti, saj se pritožbeno sodišče v celoti strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je v praksi skoraj nemogoče pridobiti vsa soglasja z vsemi za to potrebnimi listinami v bloku, kjer je večje število stanovanjskih enot.
Zavod RS za zaposlovanje je dejavnosti v zvezi z iskanjem ustreznega dela oziroma zaposlitvenih možnosti tožnika izvajal po običajni in ustaljeni metodi dela, ki ni bila drugačna kot za druge brezposelne osebe. Zato mu ni mogoče očitati protipravnosti ravnanja kot enega izmed elementov odškodninske odgovornosti in je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine neutemeljen.
zaznamba hipotekarne tožbe - prenos terjatve - prenos hipoteke
Hipoteka ne preide na novega upnika zavarovane terjatve avtomatično, ampak je potreben vpis v zemljiški knjigi in ker do takšnega vpisa v konkretnem primeru ni prišlo, je sodišče prve stopnje, upoštevaje določbo 78. čl. Zakona o zemljiški knjigi, po kateri se dovoli zaznamba hipotekarne tožbe, če jo vloži hipotekarni upnik, pravilno postopalo, ko je zaznambo hipotekarne tožbe zavrnilo.
škoda na stavbi zaradi izgradnje ceste – krivdna odgovornost – pomanjkljivo izvedensko mnenje – več vzrokov za škodo
1. Ker del škode izvira iz lastnosti samega objekta - slaba lokacija tožnikove hiše, ki leži v bližini dveh zelo obremenjenih prometnic in uporabljeni sistem gradnje objekta, zgrajen že leta 1915 in 1920, med stanovanjskim objektom in garažo je včasih potekal hudournik - bi bil tožnik lahko upravičen le do sorazmernega dela škode.
2. Kljub temu, da je izvedenec predvidena sanacijska dela tudi denarno ovrednotil, je tožnik vztrajal pri vzpostavitvi stanja, kakršno naj bi bilo, preden je škoda nastala. Tak njegov zahtevek pa glede na zanesljive ugotovitve sodišča prve stopnje, da del škode izvira iz lastnosti objekta samega ni utemeljen.
zaznamba spora – tožba za uveljavitev stvarnopravnega zahtevka – začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve
Ni točna navedba, da v primeru spora o obligacijski pravici, prizadeta stranka nima nobenega pravnega varstva, če se ji ne omogoči zaznamba spora. Zavarovanje zahtevkov iz obligacijskih razmerjih se lahko doseže z izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve.
odškodnina v obliki denarne rente - sprememba okoliščin - namen plačila odškodnine - izračun dejanske škode
Dokazovanje prikrajšanja se mora čimbolj približati realnemu. Kako zajeti gibanje dohodkov primerljivega delavca in za katero obdobje, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Prikrajšanje je v danem primeru bližje realnemu, če se upošteva povprečje zadnjih treh plač primerljivega delavca.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - višina predujma
Samo v primeru, da so se stečajni postopki začeli pred 01. 10. 2008, se tudi po 01. 10. 2008 uporabljajo predpisi, ki so se uporabljali do tega datuma, če z ZFPPIPP ni drugače določeno. Dejstvo, da je predlog za uvedbo stečajnega postopka pritožnik vložil pri prvostopnem sodišču 04. 09 .2008 ne pomeni, da se uporabljajo določbe ZPPSL. Zato je prvostopno sodišče, ki je o predlogu odločalo po 01. 10. 2008 pravilno uporabilo določbo ZFPPIPP, in sicer določbo prvega odstavka 233. člena, ki se nanaša na predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka .
določnost tožbenega zahtevka – formalno nepopolna vloga – trditve o dejstvih – trditveno breme
Obvezna sestavina tožbe je navedba trditev o dejstvih, na katere tožnik opira tožbeni zahtevek, zato bi tožnik moral konkretizirati trditve o življenjskem dogodku, na katerega opira svoj zahtevek.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – kršitev začasne odredbe – izrek denarne kazni – nadomestna obveznost – vezanost na izdano začasno odredbo
Pomembno je, da je sodišče izdalo začasno odredbo, ki je (še) veljavna in s katero je bila kazen toženkama za kršitev začasne odredbe že izrečena in je zato sodišče na tako svojo odločitev vezano. Zato ne more brez upoštevanja pravnih sredstev strank kar samo odreči njeno izvršitev, čeprav jo sedaj ocenjuje kot pravno zgrešeno. Drugo vprašanje pa je izrekanje nadaljnjih kazni za dosego nadomestnega dejanja, torej nadaljnje odločbe, katerih izdaja bi bila v nasprotju z gornjim pravnim stališčem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0004630
ZDen člen 88, 88/1. OZ člen 3. ZZPS člen 2, 2/1-2, 2/2, 4. ZPP člen 5, 7, 161, 161/3, 313.
denacionalizacija - namen denacionalizacije - ničnost pravnega posla - začasno izvzetje iz pravnega prometa v javnem interesu - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - dobrovernost pogodbenikov - pravica do obravnavanja pred sodiščem - združitev pravd v skupno obravnavanje - stroški postopka - sosporništvo - solidarna obveznost plačila stroškov
Namen določbe iz člena 88. je ta, da se začasno, torej do poteka roka za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov oz. do odločitve o njih zaradi zavarovanja položaja denacionalizacijskega upravičenca ustavi pravni promet s premoženjem, ki je lahko predmet vračanja. Prepoved razpolaganja je torej ius cogens, kršitev ima za posledico ničnost posla, prepoved je v javnem interesu, da se omogoči izvedba denacionalizacije in je zakonodajalec s to prepovedjo ustavil promet s premoženjem, ki je bilo s strani države odvzeto zasebnikom za določen čas, izvzel torej iz pravnega prometa (tako tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-123/95 z dne 5.3.1998, Ur. l. RS št. 27/98).
davčni postopek - zastaranje pravice do izterjave davka - specialni zakon
ZDavP-2 določa v 2. odst. 125. čl., da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. 126. čl. v 2. odst. določa primere, ko pride do pretrganja teka zastaranja pravice do izterjave davka. V 4. odst. določa absolutni desetletni zastaralni rok glede zastaranja pravice do odmere in izterjave. Gre za drugačno ureditev, kot je ureditev zastaranja tistih obveznosti, ki izvirajo iz civilnopravnih razmerij in pritožba pravilno opozarja, da gre tam za položaj prirejenosti, ne pa podrejenosti oziroma nadrejenosti, kot v predmetnem primeru. Ni mogoča zato smiselna uporaba Obligacijskega zakonika oziroma njegovih določb, ki se nanašajo na zastaranje obresti kot stranske terjatve.