Dejstvo je, da nobena od zavarovalnic ni hotela nadaljevati pogodbe o prostovoljnem dodatnem zavarovanju v takšni obliki in pod takšnimi pogoji, kot je bila sklenjena s Skladom dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je prenehal s 1. 1. 2000. Ker tožeči stranki tudi nista sprejeli ponudbe za vključitev v pokojninski načrt vzajemnega pokojninskega sklada, je pogodba o prostovoljnem dodatnem zavarovanju zaradi nemožnosti izpolnitve prenehala.
Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je tožnica izvršila znake kaznivega dejanja poneverbe (s tem, ko je dvema gostoma izdala isti račun z namenom, da si eno plačilo prisvoji), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožena stranka v odpovedi ni navedla pravilne pravne kvalifikacije kaznivega dejanja (saj je obveznost delodajalca pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi le to, da ugotovi, da ima kršitev delovnih obveznosti vse znake kaznivega dejanja).
ZPIZ-1 člen 67, 67/1, 68, 156, 156/2, 157, 163, 163/2.
invalidska pokojnina – prenehanje zavarovanja
Pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine se ugotavljajo na dan nastanka I. kategorije invalidnosti (na dan nastanka zavarovalnega primera), dan prenehanja zavarovanja pa vpliva na odmero in na pričetek izplačevanja pokojnine. Za pokojnino namreč velja, da se lahko izplačuje šele potem, ko zavarovanje preneha.
Tožnica je pooblastila službo pravne pomoči pri sindikatu za zastopanje v delovnem sporu. V tem pooblastilu pravic pooblaščenca ni podrobneje določila, zaradi česar je pooblaščenec (ki ni imel položaja odvetnika) sicer lahko opravljal vsa pravdna dejanja, ni pa smel umakniti tožbe.
30- dnevni rok za obnovo postopka v tem sporu ni začel teči od dneva, ko je sodišče sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika tožbe vročilo službi pravne pomoči pri sindikatu kot pooblaščencu tožnice, ampak šele od dneva, ko je tožnica izvedela za obnovitveni razlog (da pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila za umik tožbe).
Ker se za stečaj kreditno-hranilnih služb uporabljajo predpisi, ki urejajo prisilno poravnavo in stečaj, iz katerih izhaja, da po zaključku stečajnega postopka in izbrisu družbe iz sodnega registra ustanovitelji ne odgovarjajo za morebitne obveznosti družbe, tožnica ne more svoje terjatve zoper nekdanjega delodajalca – kreditno-hranilno službo – po zaključenem stečajnem postopku uveljavljati zoper tožene stranke – ustanoviteljice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – preklic odpovedi – nadaljevanje delovnega razmerja
Ker je delodajalec na podano odpoved pogodbe o zaposlitvi vezan oziroma ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče preklicati le, če s tem delavec izrecno soglaša, ni mogoče na podlagi poziva tožene stranke, naj se tožnica vrne na delo, šteti, da gre za nadaljevanje delovnega razmerja. Iz tega razloga kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker je tožnica zavrnila pogovor s toženo stranko, ni zakonita.
poplačilo iz prejete fakture za prodano nepremičnino - izpodbijanje terjatev
Pritožniki ne spadajo med osebe, ki se lahko poplačajo iz kupnine za prodano nepremičnino in tudi ne med tiste, ki imajo pravico izpodbijati terjatve oseb, ki imajo pravico do poplačila iz kupnine.
Četudi ZPP tega izrecno ne določa, je potrebno tudi v primeru odloga plačila sodne takse ali obročnega plačila sodne takse kot kriterij upoštevati premoženjski položaj stranke, saj bi bilo v nasprotnem primeru odločanje o tovrstnem predlogu podvrženo arbitrarnosti sodišča.
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet člen 45.
pogodbena kazen – kolektivna pogodba
Pravno podlago za izplačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, predstavlja določba kolektivne pogodbe, ki je veljala v trenutku prenehanja delovnega razmerja.
1. S statutom se dodatna vprašanja uredijo le, če zakon teh vprašanj ne ureja celovito (načelo statutarne strogosti). Kar zadeva sprejem in veljavnost sklepa o izključitvi ali omejitvi prednosti,je zakonodajalec to vprašanje uredil celovito in koherentno v specialni določbi 316. člena ZGD-1. Isto velja tudi za sprejem in veljavnost sklepa o spremembi statuta, kar je vsebinsko in zaokroženo urejeno v določbi 329. člena ZGD-1. Za veljavnost sklepa o omejitvi ali razveljavitvi prednosti je potrebno zgolj soglasje (v obliki izrednega sklepa) prednostnih delničarjev. Tudi za veljavnost sklepa o spremembi statuta, s katerim se dosedanje razmerje več razredov delnic spremeni v škodo enega razreda, je potrebno samo soglasje tega prizadetega razreda, saj ni videti nobenega razumnega razloga, da bi o takšnem predlogu sklepa neprizadeti razred delničarjev glasoval dvakrat: enkrat v okviru sprejemanja rednega sklepa in drugič kot poseben razred v okviru sprejemanja izrednega sklepa.
2. Glede časovne točke, do katere lahko manjšinski delničarji predlagajo objavo zadeve ločenega glasovanja, je treba smiselno uporabiti določbo 1. odst. 298. člena ZGD-1, saj gre po eni strani za manjšinsko pravico, po drugi strani pa v tej zvezi določila o nasprotnem predlogu iz 300. člena ZGD-1 niti pojmovno ni mogoče uporabiti.
Omenjena sodba Okrožnega sodišča v Mariboru ne more predstavljati razloga za obnovo postopka iz 9. točke 394. člena ZPP, ker se odločitev v tem sporu v ničemer ni opirala nanjo in se tudi ni mogla, saj je bila izdana šele po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča RS v obravnavani zadevi. Tudi z oceno prvostopnega sodišča, da ta sodba ne more predstavljati novega dejstva oziroma dokaza iz 10. točke 394. člena ZPP se pritožbeno sodišče strinja. Prvostopno sodišče pravilno kot odločilno izpostavlja, da je bilo v sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru ugotovljeno enako, kot je v smislu predhodnega vprašanja v tem sporu odločilo že prvostopno sodišče.
Okrajno sodišče, ki se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču, se je napačno oprlo, na 42b. člen ZIZ, saj je spregledalo, da je bila sodna odločba, ki jo je izdalo hrvaško sodišče že pravnomočno priznana. Pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško v civilnih in kazenskih zadevah z dne 7.2.1994 ne določa posebej stvarne pristojnosti sodišča, ki je pristojno za izvršbo tuje sodne odločbe, zato je potrebno uporabiti ZMZPP, ki v V. odstavku 108. člena določa, da je za izvršitev tuje sodne odločbe krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega je treba opraviti izvršbo.
ZGD člen 1, 1/2, 1, 1/2. ZDru člen 1, 22, 1, 22. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 349, 349/1, 13, 13/2, 13/3, 13/4, 349, 349/1.
zastaranje - zastaralni rok - gospodarska pogodba - terjatev iz gospodarske pogodbe - gospodarski subjekt - društvo - dejavnost društva - opravljanje pridobitne dejavnosti - namen pridobivanja dobička - pridobitna dejavnost društva
Tudi društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost, zato je za odločitev, ali tožeča stranka uveljavlja terjatev iz gospodarske pogodbe, za katero velja triletni zastaralni rok, bistvena ocena, ali je organizacija dirk v speedwayu pridobitna dejavnost tožene stranke (društva) in ali iz nje izvira račun, na podlagi katerega tožeča stranka uveljavlja svojo terjatev. Pritožnica nima prav, da organiziranje dirk ni pridobitna dejavnost, ker društvo ne posluje z dobičkom, saj zadostuje le namen pridobivanja dobička.
ZD člen 32, 142, 142/1, 32, 142, 142/1. ZPP člen 212, 215, 212, 215. OZ člen 9, 190, 9, 190.
vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - dvostransko obvezno razmerje - dejanska trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena - dokazno breme
Vlaganja (opravljeno delo za drugega ali plačilo za drugega) sama po sebi ne predstavljajo pravnega naslova za plačilo njihove vrednosti oziroma povrnitev. Obveznost plačila bi lahko nastala iz naslova neupravičene obogatitve ali pa iz pogodbenega razmerja med strankama, torej med tožnikom in njegovim pokojnim bratom. Tožnik bi lahko zato v tem sporu uspel, če bi postavil ustrezne dejanske trditve, iz katerih bi izhajal sklep o nastanku obveznosti na eni ali drugi podlagi, in če bi takšne trditve tudi dokazal.
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožnik mora torej dokazati resničnost lastnih trditev o dejstvih, na katerih temelji utemeljenost svojega zahtevka, toženec pa mora dokazovati resničnost lastnih trditev o dejstvih, na katerih temelji utemeljenost svojega ugovora oziroma s katerimi si prizadeva ovreči resničnost dejanskih trditev tožeče stranke o utemeljenosti zahtevka. Logično je, da ugotovitev resničnosti trditev o nekem dejstvu ene stranke pomeni ugotovitev neresničnosti trditev o istem dejstvu druge stranke.
ZD člen 32, 62, 63 in 76, 145, 145/1, 32, 62, 63 in 76, 145, 145/1. ZPP člen 181 313, 181 313. OZ člen 299, 299/1, 361, 299, 299/1, 361.
neveljavnost oporoke - napake v obliki - neveljavnost oporoke zaradi napake v obliki - ničnost oporoke - rok za vložitev tožbe - zastaranje - zadržanje zastaranja - zgrešena pasivna legitimacija
Kadar oporočni dedič zatrjuje, da oporoke ni podpisal ne napisal oporočitelj, zatrjuje neveljavnost oporoke zaradi pomanjkljivosti v obliki in ne ničnosti oporoke. Zato zanj velja rok iz 76. člena ZD.
V materialnopravnem smislu so odločilna dejstva tista, na katera obtožba z opisom dejanja, ki se mora prilegati zakonskim znakom določenega kaznivega dejanja, opira zahtevo za posameznikovo obsodbo in kaznovanje.
Postavitev zapornice ob sočasni izročitvi ključev le-te, ki posestniku omogočajo odklenitev in dvig zapornice, načeloma ne pomeni motilnega dejanja, v kolikor konkretnega primera ne spremljajo kakšne specifične okoliščine.
Z začasno odredbo je dopustno uveljavljati vsebino, identično vsebini tožbenega zahtevka le v izjemnih situacijah.
obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - ustavitev izvršilnega postopka - prenehanje dela izvršitelja in prevzem zadev - potrebnost stroškov za izvršbo
Izvršitelj I.P. je po prenehanju delovanja B.S. kot izvršitelja, prevzel njegove spise. Prevzel jih je v stanju kot so bili, to velja tudi glede že opravljenih izvršilnih dejanj, kamor je treba šteti že opravljene "vpise v evidenco", za kar si je izvršitelj S. stroške že obračunal.
Materialnopravno zahtevek na zvišanje preživnine temelji na določbi 132. člena ZZZDR in navedena določba (pa tudi 132. a člena ZZZDR, ki določa letno uskladitev preživnine z indeksom rasti življenjskih potrebščin), ne določata, da mora tožeča stranka k tožbi za zvišanje preživnine priložiti dokazilo pristojnega CSD, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o zvišanju preživnine.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL0023148
KZ člen 133, 133/1, 133, 133/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 372, 372/1, 358, 358/1, 358/1-1, 372, 372/1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja
V opisu kaznivega dejanja je abstraktni del iz obtožnega predloga, v katerem so vsebovani vsi znaki kaznivega dejanja, izpuščen. Dejanje, kot je sedaj opisano v izreku izpodbijane sodbe, zato ne vsebuje znakov očitanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena KZ in zato ni kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je, potem ko je izreklo obsodilno sodbo, storilo kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Sodišče druge stopnje je nato izreklo oprostilno sodbo po 1 točki 358. člena ZKP.