izvršba na nepremičnine - stavba kot predmet lastninske pravice
Ob ugotovitvi, da je predmet nepremičninske izvršbe in s tem lastninska pravica na njem opredeljen tako, kot je bil takrat, ko je bila na njega dovoljena izvršba, sodišče prve stopnje kot izvršilno sodišče ni imelo nobene zakonske možnosti za obravnavanje predmeta izvršbe drugače, kot mu to nalagajo določila ZIZ.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.ZPIZ-1 člen 91, 101, 101/1, 102, 102/1. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – poslovni razlog
Tožena stranka je v „izreku“ redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da gre za odpoved iz poslovnega razloga, v „obrazložitvi“ pa je kot razlog za odpoved navedla invalidnost tožnika, kar ni zakonito.
Redna odpoved bi bila nezakonita, četudi bi bila podana iz razloga invalidnosti, saj je tožena stranka tožniku zagotavljala delo skladno z njegovimi omejitvami, navedenimi v zadnji odločbi Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (dodatnih omejitev, ki jih je ugotovila zdravnica medicine dela, pa tožena stranka ni bila dolžna upoštevati).
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet člen 45.
pogodbena kazen – kolektivna pogodba
Pravno podlago za izplačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, predstavlja določba kolektivne pogodbe, ki je veljala v trenutku prenehanja delovnega razmerja.
poplačilo iz prejete fakture za prodano nepremičnino - izpodbijanje terjatev
Pritožniki ne spadajo med osebe, ki se lahko poplačajo iz kupnine za prodano nepremičnino in tudi ne med tiste, ki imajo pravico izpodbijati terjatve oseb, ki imajo pravico do poplačila iz kupnine.
Ker se za stečaj kreditno-hranilnih služb uporabljajo predpisi, ki urejajo prisilno poravnavo in stečaj, iz katerih izhaja, da po zaključku stečajnega postopka in izbrisu družbe iz sodnega registra ustanovitelji ne odgovarjajo za morebitne obveznosti družbe, tožnica ne more svoje terjatve zoper nekdanjega delodajalca – kreditno-hranilno službo – po zaključenem stečajnem postopku uveljavljati zoper tožene stranke – ustanoviteljice.
1. S statutom se dodatna vprašanja uredijo le, če zakon teh vprašanj ne ureja celovito (načelo statutarne strogosti). Kar zadeva sprejem in veljavnost sklepa o izključitvi ali omejitvi prednosti,je zakonodajalec to vprašanje uredil celovito in koherentno v specialni določbi 316. člena ZGD-1. Isto velja tudi za sprejem in veljavnost sklepa o spremembi statuta, kar je vsebinsko in zaokroženo urejeno v določbi 329. člena ZGD-1. Za veljavnost sklepa o omejitvi ali razveljavitvi prednosti je potrebno zgolj soglasje (v obliki izrednega sklepa) prednostnih delničarjev. Tudi za veljavnost sklepa o spremembi statuta, s katerim se dosedanje razmerje več razredov delnic spremeni v škodo enega razreda, je potrebno samo soglasje tega prizadetega razreda, saj ni videti nobenega razumnega razloga, da bi o takšnem predlogu sklepa neprizadeti razred delničarjev glasoval dvakrat: enkrat v okviru sprejemanja rednega sklepa in drugič kot poseben razred v okviru sprejemanja izrednega sklepa.
2. Glede časovne točke, do katere lahko manjšinski delničarji predlagajo objavo zadeve ločenega glasovanja, je treba smiselno uporabiti določbo 1. odst. 298. člena ZGD-1, saj gre po eni strani za manjšinsko pravico, po drugi strani pa v tej zvezi določila o nasprotnem predlogu iz 300. člena ZGD-1 niti pojmovno ni mogoče uporabiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – prenehanje delovnega razmerja – odpovedni rok
V kolikor je tožena stranka želela, da tožniku, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, delovno razmerje preneha pred iztekom odpovednega roka po pogodbi o zaposlitvi, bi se morala o tem z njim sporazumeti, ne pa mu samovoljno predčasno zaključiti delovnega razmerja. Posledično je tožnik upravičen do priznanja delovnega razmerja in plačila nadomestila plače za čas od prenehanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Omenjena sodba Okrožnega sodišča v Mariboru ne more predstavljati razloga za obnovo postopka iz 9. točke 394. člena ZPP, ker se odločitev v tem sporu v ničemer ni opirala nanjo in se tudi ni mogla, saj je bila izdana šele po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča RS v obravnavani zadevi. Tudi z oceno prvostopnega sodišča, da ta sodba ne more predstavljati novega dejstva oziroma dokaza iz 10. točke 394. člena ZPP se pritožbeno sodišče strinja. Prvostopno sodišče pravilno kot odločilno izpostavlja, da je bilo v sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru ugotovljeno enako, kot je v smislu predhodnega vprašanja v tem sporu odločilo že prvostopno sodišče.
Okrajno sodišče, ki se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču, se je napačno oprlo, na 42b. člen ZIZ, saj je spregledalo, da je bila sodna odločba, ki jo je izdalo hrvaško sodišče že pravnomočno priznana. Pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško v civilnih in kazenskih zadevah z dne 7.2.1994 ne določa posebej stvarne pristojnosti sodišča, ki je pristojno za izvršbo tuje sodne odločbe, zato je potrebno uporabiti ZMZPP, ki v V. odstavku 108. člena določa, da je za izvršitev tuje sodne odločbe krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega je treba opraviti izvršbo.
Dejstvo je, da nobena od zavarovalnic ni hotela nadaljevati pogodbe o prostovoljnem dodatnem zavarovanju v takšni obliki in pod takšnimi pogoji, kot je bila sklenjena s Skladom dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je prenehal s 1. 1. 2000. Ker tožeči stranki tudi nista sprejeli ponudbe za vključitev v pokojninski načrt vzajemnega pokojninskega sklada, je pogodba o prostovoljnem dodatnem zavarovanju zaradi nemožnosti izpolnitve prenehala.
ZPIZ-1 člen 67, 67/1, 68, 156, 156/2, 157, 163, 163/2.
invalidska pokojnina – prenehanje zavarovanja
Pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine se ugotavljajo na dan nastanka I. kategorije invalidnosti (na dan nastanka zavarovalnega primera), dan prenehanja zavarovanja pa vpliva na odmero in na pričetek izplačevanja pokojnine. Za pokojnino namreč velja, da se lahko izplačuje šele potem, ko zavarovanje preneha.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – preklic odpovedi – nadaljevanje delovnega razmerja
Ker je delodajalec na podano odpoved pogodbe o zaposlitvi vezan oziroma ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče preklicati le, če s tem delavec izrecno soglaša, ni mogoče na podlagi poziva tožene stranke, naj se tožnica vrne na delo, šteti, da gre za nadaljevanje delovnega razmerja. Iz tega razloga kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker je tožnica zavrnila pogovor s toženo stranko, ni zakonita.
ZPP člen 138, 237, 237/1, 138, 237, 237/1. Sodni red člen 243, 243/3, 243, 243/3.
vročanje po pooblaščenem delavcu odvetniške pisarne
Glede na za pooblaščence tožene stranke običajni način sprejema pisanj preko sodne službe, glede na okoliščino, da so toženkini pooblaščenci sodbo nedvomno prejeli, da so jo prevzeli na sodišču ter da tožena stranka ne pojasni, na kakšen način naj bi po njenem pisanje dejansko prejela, in končno v odsotnosti dokaznega predloga, da naj se vročitev preveri še v omenjeni posebni knjigi vročanja, ki se vodi pri sodišču, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka sodbo prejela 5. 5. 2008, ne pa 25. aprila 2008, tako kot to izhaja iz odtisa datuma na podpisani vročilnici.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 468, 468/1, 520, 520/1, 637, 637/3, 468, 468/1, 520, 520/1, 637, 637/3.
prodajna pogodba - pridržek lastninske pravice - uporabnina - odgovornost za stvarne napake - dodatna dela - poslovodstvo brez naročila
Med pravdnima strankama sicer ni sporno, da sta sklenili pogodbo o dobavi in montaži opreme s pridržkom lastninske pravice tožeče stranke kot prodajalca do plačila celotne kupnine (1. odst. 520. člena OZ). Smisel navedene prodaje s pridržkom lastninske pravice je izročitev stvari kupcu v posest in v uporabo, še preden je kupec v celoti plačal kupnino, sicer izročitev stvari kupcu v posest še pred plačilom kupnine ne bi imela nobenega smisla, prodajalec pa na prodani in kupcu izročeni stvari obdrži lastninsko pravico. To pomeni, da kupec z izročeno stvarjo ne more razpolagati kot njen lastnik, prodajalcu pa zagotavlja pridržek lastninske pravice možnost, da v primeru kršitve pogodbene obveznosti kupca zahteva od njega bodisi izpolnitev pogodbene obveznosti, torej plačilo kupnine, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi, bodisi razvezo pogodbe in vrnitev stvari. Tožeča stranka v tem sporu zahteva izpolnitev pogodbe, torej plačilo kupnine, zato ni mogoč zaključek, da je tožena stranka uporabljala opremo, ki ji je bila izročena v posest, brez pravne podlage. Podlaga za toženkino posest in uporabo opreme je prodajna pogodba, toženkina obveznost iz nje pa plačilo kupnine za izročeno opremo, v primeru zamude z dolžnostjo plačila zamudnih obresti. Nobene materialnopravne podlage v taki situaciji ni za zahtevek na plačilo uporabnine za izročeno opremo, vse dokler je prodajna pogodba veljavna.
Materialnopravno zahtevek na zvišanje preživnine temelji na določbi 132. člena ZZZDR in navedena določba (pa tudi 132. a člena ZZZDR, ki določa letno uskladitev preživnine z indeksom rasti življenjskih potrebščin), ne določata, da mora tožeča stranka k tožbi za zvišanje preživnine priložiti dokazilo pristojnega CSD, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o zvišanju preživnine.
ZGD člen 1, 1/2, 1, 1/2. ZDru člen 1, 22, 1, 22. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 349, 349/1, 13, 13/2, 13/3, 13/4, 349, 349/1.
zastaranje - zastaralni rok - gospodarska pogodba - terjatev iz gospodarske pogodbe - gospodarski subjekt - društvo - dejavnost društva - opravljanje pridobitne dejavnosti - namen pridobivanja dobička - pridobitna dejavnost društva
Tudi društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost, zato je za odločitev, ali tožeča stranka uveljavlja terjatev iz gospodarske pogodbe, za katero velja triletni zastaralni rok, bistvena ocena, ali je organizacija dirk v speedwayu pridobitna dejavnost tožene stranke (društva) in ali iz nje izvira račun, na podlagi katerega tožeča stranka uveljavlja svojo terjatev. Pritožnica nima prav, da organiziranje dirk ni pridobitna dejavnost, ker društvo ne posluje z dobičkom, saj zadostuje le namen pridobivanja dobička.
ZD člen 32, 142, 142/1, 32, 142, 142/1. ZPP člen 212, 215, 212, 215. OZ člen 9, 190, 9, 190.
vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - dvostransko obvezno razmerje - dejanska trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena - dokazno breme
Vlaganja (opravljeno delo za drugega ali plačilo za drugega) sama po sebi ne predstavljajo pravnega naslova za plačilo njihove vrednosti oziroma povrnitev. Obveznost plačila bi lahko nastala iz naslova neupravičene obogatitve ali pa iz pogodbenega razmerja med strankama, torej med tožnikom in njegovim pokojnim bratom. Tožnik bi lahko zato v tem sporu uspel, če bi postavil ustrezne dejanske trditve, iz katerih bi izhajal sklep o nastanku obveznosti na eni ali drugi podlagi, in če bi takšne trditve tudi dokazal.
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožnik mora torej dokazati resničnost lastnih trditev o dejstvih, na katerih temelji utemeljenost svojega zahtevka, toženec pa mora dokazovati resničnost lastnih trditev o dejstvih, na katerih temelji utemeljenost svojega ugovora oziroma s katerimi si prizadeva ovreči resničnost dejanskih trditev tožeče stranke o utemeljenosti zahtevka. Logično je, da ugotovitev resničnosti trditev o nekem dejstvu ene stranke pomeni ugotovitev neresničnosti trditev o istem dejstvu druge stranke.
omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev obsega odgovornosti dediča - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - zmotna uporaba materialnega prava
Zakon o dedovanju - ZD v prvem odstavku 142. člena določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Iz tega materialnopravnega pravila izhaja, da mora tožnik poleg obstoja zapustnikovega dolga dokazati tudi, da je toženec dedič konkretnega dolžnika. Toženec pa se lahko svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikov dolg delno (ali v celoti) razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine vrednosti podedovanega premoženja. Pri tem ugovoru mora trditi in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost.
ZD člen 32, 62, 63 in 76, 145, 145/1, 32, 62, 63 in 76, 145, 145/1. ZPP člen 181 313, 181 313. OZ člen 299, 299/1, 361, 299, 299/1, 361.
neveljavnost oporoke - napake v obliki - neveljavnost oporoke zaradi napake v obliki - ničnost oporoke - rok za vložitev tožbe - zastaranje - zadržanje zastaranja - zgrešena pasivna legitimacija
Kadar oporočni dedič zatrjuje, da oporoke ni podpisal ne napisal oporočitelj, zatrjuje neveljavnost oporoke zaradi pomanjkljivosti v obliki in ne ničnosti oporoke. Zato zanj velja rok iz 76. člena ZD.