1. Kadar delavec ostane na delu po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, se že po samem zakonu šteje, da je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Ker je tožnik že pridobil pravice iz delovnega razmerja za nedoločen čas, s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas z veljavnostjo za več kot leto dni nazaj, delovnega razmerja ni več mogoče spreminjati v delovno razmerje za določen čas.
2. Delavec lahko uveljavlja transformacijo delovnega razmerja tudi po prenehanju delovnega razmerja (ne pa le ob sklenitvi delovnega razmerja za določen čas). Ker je tožnik v skladu z 18. členom ZDR že od 1.12.1995 dalje pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas, ni pravne podlage za sklepanje pogodb za določen čas po tem datumu, zlasti ne z retroaktivno veljavnostjo, prav tako pa ni pravne podlage za zakonito prenehanje delovnega razmerja po izteku določenega časa po zadnji pogodbi o zaposlitvi iz l. 1998.
ZZVZZ člen 31, 31/1, 31/2, 31/4, 31, 31/1, 31/2, 31/4.
nadomestilo plače - izračun
Kot osnovo za izračun nadomestila med začasno zadržanostjo od dela je potrebno upoštevati plačo, ki jo je tožnica prejemala v koledarskem letu pred začasno zadržanostjo z dela, torej plačo direktorja sektorja. Tako izračunano nadomestilo je skladno z določbami 1., 2., in 4. odstavka 31. člena ZZVZZ, saj je spoštovana omejitev glede najvišjega možnega nadomestila, ki ne sme biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, oz. od osnove, po kateri je v času zadržanosti z dela zavarovan in bo tak znesek tožena stranka dobila refundiran od ZZZS. Če tožena stranka ne bi mogla uveljaviti refundacije zato, ker si je določbe 31. člena ZZVZZ napačno razlagala in je zato vzela za osnovo za nadomestilo osnovno plačo za delovno mesto produktnega managerja, na katerega je bila tožnica prerazporejena, to ne more biti v škodo tožnici, ki je upravičena do nadomestila, izračunanega po citiranih določbah ZZVZZ.
neupravičena pridobitev - verzija - občasna denarna terjatev - ugovor zastaranja
Po naravi so denarna nadomestila za primer brezposelnosti občasne denarne dajatve, zato je tudi ugovor zastaranja pri zahtevi za vračilo neupravičeno prejetih zneskov potrebno presojati po 372. členu ZOR in šteti, da je terjatev zastarana po preteku treh let od vsakokratnega neupravičeno prejetega zneska.
V izvršilnem postopku ima verodostojna listina funkcijo dokazila. Izvršilno sodišče bo zato izdalo sklep o izvršbi le, če bo iz te listine izhajala upnikova terjatev. Za izterjavo stranske terjatve pa je upnik dolžan v predlogu navesti dejansko podlago, iz katere bo razvidno, da mu poleg glavnice pripada tudi ta stranska terjatev.
Po presoji drugostopenjskega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 2. odst. 274. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po kateri lahko dovoli položitev varščine namesto začasne odredbe tudi na predlog dolžnika. V takem primeru je res potrebno presoditi, ali je višina predlagane varščine primerna, saj mora biti ekvivalent začasni odredbi, ki se z varščino nadomesti. Vendar pa to pa še ne pomeni, da mora v vsakem primeru varščina doseči višino celotne terjatve, to je glavnice z obrestmi in stroški.
izredno pravno sredstvo - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Toženec, ki je že v pritožbenem postopku prepozno uveljavljal nov dokaz, ne more na podlagi istega dokaza uspešno predlagati obnove postopka, saj bi nasprotna razlaga izničila institut prekluzije novot v pritožbenem postopku po 337. členu ZPP. Ker je obnova postopka kot izredno pravno sredstvo izjemen ukrep zoper pravnomočno odločbo, se pravila o obnovi ozko razlagajo in je dovoljena le, če so podane predpostavke, ki so v zakonu natančno navedene.
Stranke in drugi udeleženci postopka morajo biti poučeni o tem, da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo, če izjavijo, da znajo jezik, v katerem teče postopek. V zapisnik se zapiše, da so bili o tej pravici poučeni in kaj so glede tega izjavili. Opustitev takšnega zapisa pa predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj nepoznavanje jezika lahko vpliva na pravilnost sodne odločbe.
Podjetja so v procesu lastninskega preoblikovanja lahko izdajala obveznice, ki so bile lahko namenske, zamenljive le za delnice v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. Iz spornih obveznic je izhajala le pravica imetnika do zamenjave obveznice z delnico. Zato tožbeni zahtevek tožnika na izplačilo njene vrednosti v denarju ni utemeljen, prav tako pa tudi ne odškodninski zahtevek, ki ga je tožnik postavil podredno.
ZUN člen 46, 46/2, 46, 46/2. ZTLR člen 37, 37/1, 42, 42/1, 37, 37/1, 42, 42/1.
negatorna tožba - poseg v lastninsko pravico - funkcionalno zemljišče
Vsakdo se mora vzdržati poseganja v lastninsko pravico drugega, ne glede na to, ali lastnik stvar dejansko uporablja ali ne. Pojem funkcionalnega zemljišča označuje način rabe dela stvarne parcele in ne vpliva na stvarnopravna razmerja.
Vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče predlagati v primeru zamude roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti, ker gre za prekluzivni rok materialnega prava. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča samo v primeru zamude procesnih rokov.
ZZK člen 15, 24, 86, 15, 24, 86. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
pravni interes - pritožba
To kar poskuša predlagateljica doseči s pritožbo v tej zadevi je bilo izpolnjeno že pred njeno vložitvijo. S tem je bil pravni interes za vložitev tega pravnega sredstva izčrpan, saj s pritožbo zase ne more doseči nikakršne pravne koristi. Pravnega interesa pa ni mogoče priznati tistemu, ki mu pritožba ne more dati možnosti za realizacijo kvalitetnejše pravne zaščite kot je že dosežena.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - aktivna legitimacija
Upnik na podlagi seznama zaostalih obveznosti je Republika Slovenija, in sicer ne glede na materialnopravno podlago v njem navedene obveznosti, ne pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodišče je v izvršilnem postopku glede aktivne legitimacije vezano izključno na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ) ali nanj skupaj z ustrezno listino, ki dokazuje prehod obveznosti (24. člen ZIZ).
ZS člen 86, 90, 91, 86, 90, 91. ZPP člen 244, 245, 244, 245.
izvedenina - nagrada izvedenca - izvedenec
Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je podzakonski (pravni) predpis, za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji. Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takšenm primeru mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.
ZRPJZ člen 6, 6/4, 6/3. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a.
višina plače - plačni razred - količnik - policist
Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo določbe 6. čl. ZRPJZ, ki v 4. odst. določa, da se lahko ne glede na določbo prejšnjega odstavka v ministrstvu uvedejo vmesni plačilni razredi. Le možnost uvedbe vmesnih plačilnih razredov ne pomeni, da ostale določbe ZRPJZ ne veljajo. Glede na besedilo 4. odst. 6. čl. je jasno, da v tem odstavku ne gre za derogacijsko klavzulo, temveč ravno obratno; ministrstvu je omogočeno več - dodatno uvesti vmesne plačilne razrede. Iz določbe 3. odst. 6. čl. tudi jasno izhaja, da višina količnika hkrati pomeni označbo plačilnega razreda.
Kljub temu, da delavec v disciplinskem postopku ni bil spoznan za odgovornega storitve kršitve delovnih obveznosti (delavcu je tekom postopka sporazumno prenehalo delovno razmerje, delodajalec pa ni izvedel disciplinskega postopka po vloženi zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka), je odločba o odstranitvi z dela iz organizacije lahko zakonita, če so izpolnjeni pogoji iz 95. člena ZDR. Po določbi 98. člena ZDR ima delavec pravico do razlike med nadomestilom plače, ki jo je prejemal v času suspenza, in plačo, ki bi jo prejemal, če ne bi bil odstranjen z dela, saj disciplinski postopek zoper njega ni bil končan. Odločitev o zakonitosti odločbe o suspenzu ne vpliva na upravičenost do razlike v plači, če disipliski postopek ni bil končan.
Dejansko stanje, na katerega je tožeča stranka oprla zahtevek na razveljavitev sporne znamke, do uveljvitve ZIL-1 še ni začelo učinkovati. Znamka je bila po ZIL/92 namreč razveljavljena šele s konstitutivno odločbo Urada za varstvo intelektualne lastnine o prenehanju veljavnosti znamke (prim. 5. odst. 91. čl. v zvezi s 1. odst. 90. čl. ZIL/92). Ne gre tedaj za primer, ko bi ZIL-1 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Poudariti velja, da teorija ustavnega prava razume s pojmom "dejanskega stanja, ki v celoti pripada preteklosti", dejansko stanje, ki se ni v preteklosti samo začelo, temveč je začelo tudi pravno učinkovati. V obravnavanem primeru bi šlo zato lahko kvečjemu za primer neprave, dejanske retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še ne zaključena pravna stanja in sicer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, na pravno možnost uveljavljati razveljavitev znamke zaradi neuporabe. Po presoji pritožbenega sodišča zakonodajalec, ki ni predvidel prehodnega obdobja za primere, kakršen je obravnavani, ni prestopil okvira prostora lastne presoje o koliziji načela zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načela prilagajanja prava družbenim razmerjem. Zato je po presoji pritožbenega sodišča treba v konkretnem primeru uporabiti ZIL-1.
Simbolična izročitev premične stvari se ne opravi le z izročitvijo listine, ki pridobitelju omogoča razpolaganje s tako izročeno stvarjo, kot bi to sledilo iz razlogov izpodbijane sodbe. Določilo 4. odst. 34. čl. ZTLR opredeljuje, da je simbolična izročitev opravljena tudi takrat, ko pridobitelj stvar pusti v posesti prenosnika iz kakšnega drugega naslova (posesorični konstitut). Iz sicer res skopih tožbenih trditev bi sledilo, da tožeča stranka izročitev spornega filmskega gradiva utemeljuje prav na posesoričnem konstitutu. Prvi toženi stranki je namreč očitala, da ni izročila Avtorski agenciji spornega gradiva, ki ga je prvo tožena stranka ob sklenitvi izvensodne poravnave očitno imela v posesti, in ob tem trdila, da je na podlagi izvensodne poravnave "pridobila" lastninsko pravico.
SOCIALNO VARSTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS02126
ZPIZ člen 288. ZOR člen 210, 211. ZPP člen 169, 169/1, 337. ZDSS člen 36, 36/1.
pokojninsko zavarovanje - neupravičena pridobitev - verzija - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - prekluzija
Zavarovanec je na podlagi 288. člena ZPIZ v zvezi z 210. členom ZOR dolžan zavodu vrniti prejete zneske pokojninskih dajatev, do katerih ni bil upravičen. V pritožbenem postopku ne more uveljavljati novih dejstev, če hkrati ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti vsaj do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.