CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL01592
ZPP (1977) člen 187, 368, 380, 380-2, 187, 368, 380, 380-2. ZOR člen 28, 28. ZPPSL člen 114, 121, 121/1, 121/2, 121/5, 137, 137/1, 137/3, 114, 121, 121/1, 121/2, 121/5, 137, 137/1, 137/3.
pravni interes
Res je, da začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva in da se spremeni le obrestna mera (glej 2. odst. 114. čl. ZPPSL). Vendar pa navedeno določilo ne pomeni, da zaradi njega in na njegovi podlagi tožeči stranki, kot stečajnemu upniku, obrestne terjatve ni bilo potrebno prijaviti oziroma, da jo je stečajni senat z napotitvenim sklepom v okviru "spp" smiselno napotil na pravdo tudi za obrestno terjatev. Prvostopno sodišče je tožbo tožeče stranke v obrestnem delu s sklepom pravilno zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa (glej 187. čl. ZPP). Izpolnjevanje obveznosti iz obojestransko odplačnih pogodb je namreč po začetku stečajnega postopka usmerjeno k vnovčenju stečajne mase. V konkretnem primeru pa bi izpolnitev pogodbe imela za stečajno maso nasprotni učinek, saj je bila obveznost tožene stranke denarna, obveznost tožeče stranke pa nedenarna.
Obsojenka ni izpolnila posebnega pogoja, da mora oškodovanki plačati določeno vsoto denarja. Z njo ni vzpostavila nobenih stikov, izognila pa se je tudi prihodu na sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ker posebnega pogoja iz pogojne obsodbe obsojenka ni izpolnila, je prvostopenjsko sodišče pravilno preklicalo pogojno obsodbo in obsojenki izreklo zaporno kazen.
ZPP v 164. členu določa čas, do kdaj stranki povrnitev stroškov lahko zahtevata (glej 3. in 7. odstavek 164. člena ZPP), kakor tudi dolžnost sodišča, da o povrnitvi stroškov odloči na določeno zahtevo strank brez obravnavanja (glej 1. odstavek citiranega člena). Po teh določilih mora stranka zahtevati povrnitev stroškov praviloma najpozneje do konca glavne obravnave (glej 3. odstavek citiranega člena), v primeru umika tožbe pa najpozneje v 15 dneh od prejema sporočila o umiku (glej 7. odstavek citiranega člena). Določbi se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta, saj urejata pravočasnost zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov, o katerem je, če je postavljen od začetka do konca pravdnega postopka, sodišče dolžno odločiti v končni odločbi (glej 4. odstavek citiranega člena).
Odobritev za izvajanje ukrepov po čl. 49 ZoPol, dana z obkrožitvijo besede "izdajam" in podpisom na pisnem predlogu PU, ki ima vse sestavine, kot jih določa II. odst. 49. čl. ZoPol, je veljavna, zato podatki, pridobljeni po takšni odobritvi, niso nedovoljeni in sodišče nanje lahko opre sodbo.
Zgolj dejstvo, da na pisni odobritvi ukrepov iz čl. 49 II ZoPol ni datuma odobritve, še ne pomeni, da odobritev ni zakonita.
Zoper sklep o imenovanju komisije za ugotavljanje delovne zmožnosti delavca ni posebnega sodnega varstva, morebitnim nepravilnostim in nezakonitostim glede imenovanja in sestave take komisije pa je mogoče oporekati v sodnem postopku zoper dokončno odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu.
ZOR člen 193, 193/1, 201, 201/1, 193, 193/1, 201, 201/1.
višina škode - duševne bolečine ob smrti bližnjega - stroški
Višina odškodnine 2.250.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi smrti matere je primerna. Za pogrebne stroške - pogostitev pogrebcev je utemeljena odškodnina v višini, ki je zadoščala za enkratno skromno pogostitev pogrebcev.
plača - znižanje plače - količnik - premestitev na drugo delovno mesto - policist
Tožnik - policist, ki je sam zaprosil za premestitev na manj odgovorno delovno mesto (z mesta kriminalističnega tehnika na postajo mejne policije), ni upravičen do plače po količniku, kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, temveč do plače, ki je določena za delovno mesto, kot ga opravlja po premestitvi, saj ne gre za premestitev po 19. oziroma 94. čl. Zakona o notranjih zadevah (Ur.l. SRS št. 28/80). Ker je policist ugovarjal zoper nižji plačilni razred, ugovor delavca pa po določbi 1. odst. 106. čl. ZDR zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve, je upravičen do plače po višjem količniku do dneva sprejema dokončne odločbe delodajalca, od takrat naprej pa do plače po nižjem količniku.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ni mogoče trditi, da pri obtožencu obstoja konkretna nevarnost, da bo na prostosti ponovil kaznivo dejanje zaradi katerega se nahaja v priporu, ko je dokazano, da doslej še ni bil obsojen in tudi ne v kakšnem drugem kazenskem postopku sedaj pa se mu očita storitev zgolj enega kaznivega dejanja, ne glede na to, da ga v tej smeri obremenjujeta soobtožena.
Letni dopust mora biti izrecno odobren s strani pristojnega delavca. Zgolj obvestilo delavca, da odhaja na letni dopust, ne zadostuje za opravičilo odsotnosti z dela. Tudi če delodajalec utemeljeno odloči, da je delavka neopravičeno izostala z dela zaporedoma 5 delovnih dni, ji ne more delovno razmerje prenehati pred dokončnostjo sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če se je po "dopustu" vrnila na delo.
V izvršbi, ki je tekla le po delno pravnomočnem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (tekla je glede glavnične terjatve, o obrestih pa je bil začet pravdni postopek) upnik v izvršilnem postopku ne more uporabiti določila 313. čl. ZOR, saj izvršba za obresti ni tekla.
ZSReg člen 31, 31/3, 35, 35/4, 35/4, 31, 31/3, 35.
ugovor
Registrsko sodišče mora s sklepom hkrati odločiti o predlogu za vpis in o ugovoru udeleženca, ki nasprotuje predlogu, pri čemer mora takšen sklep obrazložiti.
ZGD člen 580, 580/2, 580/5, 580, 580/2, 580/5. ZPPSL člen 15, 274, 15, 274. ZFPPod člen 29, 38, 29, 38.
začetek stečajnega postopka
Glede na to, da v skladu z ZFPPod že teče postopek za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra iz razloga, ker se ni uskladila v zakonsko določenem roku z določbami ZGD, nov postopek ni mogoč. Ker že teče postopek, se o istem zahtevku med istimi strankami ne more začeti nov postopek (primerjaj 274. čl. ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Zaradi tega je predlog za uvedbo stečajnega postopka, ki ga je vložil dolžnik, nedopusten, saj v konkretnem primeru zoper gospodarsko družbo P. d.o.o. že teče postopek, ki je bil začet po uradni dolžnosti in ki ima enako kot stečajni postopek za pravno posledico izbris družbe iz sodnega registra.
ZSReg člen 17, 17/2, 36, 36/1, 17, 17/2, 36, 36/1.
pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe
Pritožnica bi lahko pridobila položaj stranke v pritožbenem postopku le, če bi izkazala, da ji zakon daje pravico, da se udeležuje postopka (1. odst. 36. čl. v zvezi s 2. odst. 17. čl. ZSR). Na podlagi 3. odst 5. čl. Zakona o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Agencija, če presodi, da posamezne ugotovitve in pojavi iz njene pristojnosti zahtevajo hitro ukrepanje zakonodajne in izvršne oblasti, o svojih ugotovitvah obvesti pristojne organe. Ker sodišče, ki odloča o postopku vpisa v sodni register ni ne organ zakonodajne ali izvršilne oblasti, agencija ni izkazala, da ima na podlagi Zakona o Agenciji interes za vložitev te pritožbe.
neplačilo taksnega opomina - razlog za zavrženje tožbe
Plačilo odmerjene takse za opomin je potrebno upoštevati v okviru poravnave celotne taksne obveznosti. Čeprav je tožnik po opominu predložil potrdilo o poravnavi takse za tožbo, ni pa plačal predpisane takse za opomin, ki mu jo je odmerilo sodišče, so podani razlogi za zavrženje tožbe, saj je potrebno vse posledice postopka v zvezi z izdelavo in vročanjem opomina pripisati stranki, ki ob vložitvi tožbe ni predložila potrdila o plačilu dolžne takse.
V primeru, ko je tožnik mladoletna oseba, mora sodišče vabiti na obravnavo zakonitega zastopnika tožnika in ne tožnika, sicer v primeru odsotnosti zakonitega zastopnika z glavne obravnave niso izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka.
Od terjatev, od katerih so obresti tekle že pred začetkom stečajnega postopka, tečejo obresti po isti obrestni meri tudi po začetku stečajnega postopka. Od dneva začetka stečajnega postopka tečejo obresti po temeljni obrestni meri le od tistih terjatev, od katerih na dan začetka stečajnega postopka obresti še niso tekle (nezapadle, nedospele, nedenarne ali občasne ter terjatve v tuji valuti).
4. odst. 40. čl. ZIZ določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Ker je upnik takso plačal v okviru postavljenega petnajstdnevnega roka, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.