ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
narok - preložitev naroka
Dejstvo, da naj bi bil pooblaščenec tožeče stranke na dan razpisanega naroka prezaseden, sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Tožeča stranka je bila kljub takšnemu predlogu dolžna na narok priti, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče lahko izda začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve le, če sta izpolnjena oba pogoja iz 1. in 2. odstavka 270. člena ZIZ kumulativno. V primeru, da upnik verjetno ni izkazal tudi nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, predlogu za izdajo začasne odredbe ni mogoče ugoditi.
KZ člen 37, 37/2, 127, 127/2-2, 37, 37/2, 127, 127/2-2.
umor - bistveno zmanjšana prištevnost
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi dokazov in indicov prepričljivo ugotovilo, da je obtoženec storil kaznivo dejanje umora iz koristoljubnosti, ni pa ravnal v obrambi in ni storil kaznivega dejanja hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Obtožencu je bila izrečena kazen 20 let zapora, kakršno je bilo možno izreči glede na zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, alternativno. Ker je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre za bistveno zmanjšano prištevnost, je zato pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in je izrečeno kazensko sankcijo znižalo na 15 let zapora.
ZPP v 164. členu določa čas, do kdaj stranki povrnitev stroškov lahko zahtevata (glej 3. in 7. odstavek 164. člena ZPP), kakor tudi dolžnost sodišča, da o povrnitvi stroškov odloči na določeno zahtevo strank brez obravnavanja (glej 1. odstavek citiranega člena). Po teh določilih mora stranka zahtevati povrnitev stroškov praviloma najpozneje do konca glavne obravnave (glej 3. odstavek citiranega člena), v primeru umika tožbe pa najpozneje v 15 dneh od prejema sporočila o umiku (glej 7. odstavek citiranega člena). Določbi se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta, saj urejata pravočasnost zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov, o katerem je, če je postavljen od začetka do konca pravdnega postopka, sodišče dolžno odločiti v končni odločbi (glej 4. odstavek citiranega člena).
Zoper sklep o imenovanju komisije za ugotavljanje delovne zmožnosti delavca ni posebnega sodnega varstva, morebitnim nepravilnostim in nezakonitostim glede imenovanja in sestave take komisije pa je mogoče oporekati v sodnem postopku zoper dokončno odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu.
ZOR člen 193, 193/1, 201, 201/1, 193, 193/1, 201, 201/1.
višina škode - duševne bolečine ob smrti bližnjega - stroški
Višina odškodnine 2.250.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi smrti matere je primerna. Za pogrebne stroške - pogostitev pogrebcev je utemeljena odškodnina v višini, ki je zadoščala za enkratno skromno pogostitev pogrebcev.
plača - znižanje plače - količnik - premestitev na drugo delovno mesto - policist
Tožnik - policist, ki je sam zaprosil za premestitev na manj odgovorno delovno mesto (z mesta kriminalističnega tehnika na postajo mejne policije), ni upravičen do plače po količniku, kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, temveč do plače, ki je določena za delovno mesto, kot ga opravlja po premestitvi, saj ne gre za premestitev po 19. oziroma 94. čl. Zakona o notranjih zadevah (Ur.l. SRS št. 28/80). Ker je policist ugovarjal zoper nižji plačilni razred, ugovor delavca pa po določbi 1. odst. 106. čl. ZDR zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve, je upravičen do plače po višjem količniku do dneva sprejema dokončne odločbe delodajalca, od takrat naprej pa do plače po nižjem količniku.
Letni dopust mora biti izrecno odobren s strani pristojnega delavca. Zgolj obvestilo delavca, da odhaja na letni dopust, ne zadostuje za opravičilo odsotnosti z dela. Tudi če delodajalec utemeljeno odloči, da je delavka neopravičeno izostala z dela zaporedoma 5 delovnih dni, ji ne more delovno razmerje prenehati pred dokončnostjo sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če se je po "dopustu" vrnila na delo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ni mogoče trditi, da pri obtožencu obstoja konkretna nevarnost, da bo na prostosti ponovil kaznivo dejanje zaradi katerega se nahaja v priporu, ko je dokazano, da doslej še ni bil obsojen in tudi ne v kakšnem drugem kazenskem postopku sedaj pa se mu očita storitev zgolj enega kaznivega dejanja, ne glede na to, da ga v tej smeri obremenjujeta soobtožena.
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333, 333/1. ZGD člen 264, 266, 264, 266.
pravnomočnost odločbe
V trenutku vpisa spremembe članov nadzornega sveta mora kot dejanska podlaga obstajati veljaven sklep skupščine o tem. Ta podlaga odpade, če je sklep skupščine s pravnomočno sodno odločbo ugotovljen za ničnega.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovorni postopek
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni predviden nikakršen dokazni postopek, v katerem bi izvršilno sodišče ugotavljalo dejansko stanje, niti ni predvideno, da bi dolžnik imel v tem postopku možnost "zagovora". Dolžnikovo edino pravno sredstvo, s katerim lahko izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je ugovor, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Ugovorna navedba, da dolžnik računa št. 151/98 nima v evidenci oz. ga ni prejel, ni razlog, s katerim bi bilo mogoče obrazloženo ugovarjati sklepu o izvršbi, saj prejetje računa ni pogoj za obstoj in iztožljivost terjatve. Za ugovorno navedbo, da je delno plačal račun št. 132/98, pa dolžnik ni predložil nobenega dokaza.
Čeprav Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS, št. 20/94) za vpis spremembe družbenikov zaradi izstopa na podlagi sodne odločbe predvideva le predložitev pravnomočne sodne odločbe (1. odst. 34. člena) pa iz 2. odst. 437. člena ZGD izhaja, da mora biti hkrati priložen bodisi sklep o zmanjšanju osnovnega kapital bodisi sklep o povečanju poslovnega deleža.
Tožeča stranka je taksni nalog (in opomin) prejela, predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je sodišče pravnomočno zavrnilo, zato je sodišču prve stopnje ni bilo treba ponovno pozivati na plačilo sodne takse.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve, da je za najem spornega vozila izdal le začasno naročilnico, so splošne, premalo konkretne in za te trditve tudi ni predložil nobenih dokazov, zato ugovor ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZSReg člen 31, 31/3, 35, 35/4, 35/4, 31, 31/3, 35.
ugovor
Registrsko sodišče mora s sklepom hkrati odločiti o predlogu za vpis in o ugovoru udeleženca, ki nasprotuje predlogu, pri čemer mora takšen sklep obrazložiti.
ZIZ člen 88, 88/2, 140, 140/2, 88, 88/2, 140, 140/2.
ustavitev izvršbe
Upnik v postavljenem roku sodišču ni sporočil zahtevane številke dolžnikovega žiro računa, niti zaprosil sodišče za podaljšanje roka, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je izvršbo ustavilo (analogna uporaba 2. odst. 88. člena ZIZ). Šele v pritožbi navedeni podatek o dolžnikovem žiro računu, pa je posredovan prepozno, da bi bil lahko upošteven. Določbo 2. odst. 140. člena ZIZ je mogoče uporabiti le v primerih, ko je predlagana izvršba na sredstva dolžnika na računu pri banki ali na hranilni vlogi in ne tudi na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet, kot je predlagal upnik. Sicer pa četudi bi bila predlagana takšna izvršba, skladno z načelom dispozitivnosti sodišče brez predloga upnika ob izkazani verjetnosti, da številke dolžnikovega žiro računa ni mogel sam pridobiti, ni dolžno samo opravljati poizvedb.
izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost
Šteje se, da je sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti uveljavljan, če upnik v predlogu za izvršbo ali dolžnik v ugovoru zahteva, da se ga upošteva pri odločanju o ugovoru.