ZPPSL člen 103, 103/1, 111, 111/2, 131, 131/4, 103, 103/1, 111, 111/2, 131, 131/4. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 207, 207/2, 207, 207/2.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev izvršbe
Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopijo z dnem, ko je oklic o začetku tega postopka nabit na oglasno desko sodišča (1. odst. 103. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL). Ena od pravnih posledic je po 2. odst. 111. čl. ZPPSL tudi prekinitev že tekočega izvršilnega postopka po sili zakona. Dokler pa traja prekinitev postopka, (izvršilno) sodišče ne more opravljati nobenih izvršilnih dejanj (primerjaj 2. odst. 207. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker je prvostopno sodišče že v času, ko je nastopila navedena pravna posledica začetka stečajnega postopka, dne 22.9.1999 opravilo javno dražbo nepremičnin in izdalo izpodbijani sklep, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Če je obdolženčeva mati zaposlena kot uradnica na sodišču, pristojnem za opravo preiskovalnih dejanj, je to tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
ZOR člen 210, 210/1, 211, 210, 210/1, 211. ZPPSL člen 80, 121, 121/1, 80, 121, 121/1.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja
Tožeča stranka ni dokazala svoje pomote v zvezi s spornim nakazilom, saj je tožena stranka (seveda v mejah dejanskih trditev obeh strank v tem sporu) dokazala, da je sporni znesek prejela na določeni podlagi, kar pomeni upravičeno. Pravna posledica te ugotovitve je lahko le zaključek, da se tožeča stranka na pravila o neupravičenem prikrajšanju sklicevati ne more, kar ima za posledico lahko le zavrnitev tožbenega zahtevka. V Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji so namreč tudi določbe o izpolnitvah obojestransko odplačanih pogodb ne glede na začetek stečajnega postopka (primerjaj 1. odst. 121. čl. in posamezna določila 135. čl. ZPPSL), na ustrezno, z Zakonom določeno podlago izplačil v breme stečajne mase pa mora paziti (s skrbnostjo dobrega gospodarja - glej 80. čl. ZPPSL), stečajni upravitelj, ne pa pogodbeni partner, torej tretja oseba. Prav mogoče je, da se je tožeča stranka v svojih izvajanjih (podajanje dejanske podlage tožbenega zahtevka) izrecno omejila od povezanosti predmetnega zahtevka z v tej odločbi že omenjenim sporom med strankama, prav zaradi pravila vračanja, določenega v 211. čl. ZOR, po katerem vednost solvensa o neobstoju dolga, bistveno vpliva na njegovo pravico do vrnitve plačanega.
Obsojenka ni izpolnila posebnega pogoja, da mora oškodovanki plačati določeno vsoto denarja. Z njo ni vzpostavila nobenih stikov, izognila pa se je tudi prihodu na sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ker posebnega pogoja iz pogojne obsodbe obsojenka ni izpolnila, je prvostopenjsko sodišče pravilno preklicalo pogojno obsodbo in obsojenki izreklo zaporno kazen.
ZOR člen 193, 193/1, 201, 201/1, 193, 193/1, 201, 201/1.
višina škode - duševne bolečine ob smrti bližnjega - stroški
Višina odškodnine 2.250.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi smrti matere je primerna. Za pogrebne stroške - pogostitev pogrebcev je utemeljena odškodnina v višini, ki je zadoščala za enkratno skromno pogostitev pogrebcev.
Zoper sklep o imenovanju komisije za ugotavljanje delovne zmožnosti delavca ni posebnega sodnega varstva, morebitnim nepravilnostim in nezakonitostim glede imenovanja in sestave take komisije pa je mogoče oporekati v sodnem postopku zoper dokončno odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu.
plača - znižanje plače - količnik - premestitev na drugo delovno mesto - policist
Tožnik - policist, ki je sam zaprosil za premestitev na manj odgovorno delovno mesto (z mesta kriminalističnega tehnika na postajo mejne policije), ni upravičen do plače po količniku, kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, temveč do plače, ki je določena za delovno mesto, kot ga opravlja po premestitvi, saj ne gre za premestitev po 19. oziroma 94. čl. Zakona o notranjih zadevah (Ur.l. SRS št. 28/80). Ker je policist ugovarjal zoper nižji plačilni razred, ugovor delavca pa po določbi 1. odst. 106. čl. ZDR zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve, je upravičen do plače po višjem količniku do dneva sprejema dokončne odločbe delodajalca, od takrat naprej pa do plače po nižjem količniku.
Letni dopust mora biti izrecno odobren s strani pristojnega delavca. Zgolj obvestilo delavca, da odhaja na letni dopust, ne zadostuje za opravičilo odsotnosti z dela. Tudi če delodajalec utemeljeno odloči, da je delavka neopravičeno izostala z dela zaporedoma 5 delovnih dni, ji ne more delovno razmerje prenehati pred dokončnostjo sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če se je po "dopustu" vrnila na delo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Ni mogoče trditi, da pri obtožencu obstoja konkretna nevarnost, da bo na prostosti ponovil kaznivo dejanje zaradi katerega se nahaja v priporu, ko je dokazano, da doslej še ni bil obsojen in tudi ne v kakšnem drugem kazenskem postopku sedaj pa se mu očita storitev zgolj enega kaznivega dejanja, ne glede na to, da ga v tej smeri obremenjujeta soobtožena.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
Od terjatev, od katerih so obresti tekle že pred začetkom stečajnega postopka, tečejo obresti po isti obrestni meri tudi po začetku stečajnega postopka. Od dneva začetka stečajnega postopka tečejo obresti po temeljni obrestni meri le od tistih terjatev, od katerih na dan začetka stečajnega postopka obresti še niso tekle (nezapadle, nedospele, nedenarne ali občasne ter terjatve v tuji valuti).
Ker je pritožnik kot denacionalizacijski upravičenec na nepremičninah ki so bile predmet lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa zatrjeval, da je z izpodbijanim sklepom prizadeta njegova pravica je podan pravni interes za vložitev pritožbe po 1. odst. 36. čl. Zakona sodnem registru (dalje ZSReg). Ker rok za pritožbo teče od dneva ko j bil izpisek vpisa objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je bila pritožba vložena pravočasno v smislu 3. odst. 36. čl. ZSReg. Če rok za pritožbo sploh še ni začel teči, pritožba, ki je bila vložena pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, ni mogla biti prepozno vložena. Po 1. odst. 15. čl. ZLPP se podjetje ne more lastninsko preoblikovati po ZLPP do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe po 10. čl. ZLPP. Ker pa je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen to pomeni, da se je subjekt vpisa lahko lastninsko preoblikoval, (argumentum a contrario 15. čl. ZLPP). Le v primeru, če bi imeli denacionalizacijski upravičenci pravnomočno odločitev o predlagani začasni odredbi sebi v korist bi lahko preprečili lastninsko preoblikovanje na stvareh ali lastninskem deležu, na katerega bi se nanašal predlog za izdajo začasne odredbe n podlagi 1. odst. 15. čl. v zvezi s 13. čl. ZLPP.
V izvršbi, ki je tekla le po delno pravnomočnem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (tekla je glede glavnične terjatve, o obrestih pa je bil začet pravdni postopek) upnik v izvršilnem postopku ne more uporabiti določila 313. čl. ZOR, saj izvršba za obresti ni tekla.
Čeprav Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS, št. 20/94) za vpis spremembe družbenikov zaradi izstopa na podlagi sodne odločbe predvideva le predložitev pravnomočne sodne odločbe (1. odst. 34. člena) pa iz 2. odst. 437. člena ZGD izhaja, da mora biti hkrati priložen bodisi sklep o zmanjšanju osnovnega kapital bodisi sklep o povečanju poslovnega deleža.
4. odst. 40. čl. ZIZ določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Ker je upnik takso plačal v okviru postavljenega petnajstdnevnega roka, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.