ZKP člen 201, 201/1, 272, 272/1, 201, 201/1, 272, 272/1.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora po vloženi obtožbi - utemeljen sum
Senat sodišča prve stopnje, ki je odločal o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice, je ocenil pravilno, da se z izvedbo dokazov med preiskavo niso v tolikšni meri spremenile dejanske podlage, na katerih je temeljil sklep o uvedbi preiskave, da bi to kazalo na to, da utemeljen sum ni več podan. O razlogih, s katerimi pritožnica v pritožbi zoper sklep o priporu izpodbija obstoj utemeljenega suma, pa bo odločal pristojen senat sodišča prve stopnje, ko bo ocenjeval, ali je že vloženi ugovor zoper obtožnico utemeljen.
izvedenec - dejansko stanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, s katerimi pa pritožnik uveljavlja izločitveni razlog po 4. točki 1. odst. 39. čl. ZKP, v pritožbi in s katerimi je tudi tekom kazenskega postopka na glavnih obravnavah zahteval izločitev izvedenca, z navedbo, da je le-ta podpisan tudi pod strokovnim mnenjem Ministrstva za notranje zadeve, torej pod mnenjem organa, ki je delovalo v funkciji tožilstva v fazi predhodnega kazenskega postopka in ko te razloge sedaj ponavlja tudi v pritožbi in izrecno navaja, da se zastavlja vprašanje nepristranosti tiste osebe, ki je v predhodnem postopku že sodeloval in sodeluje še v kazenskem postopku, pa dejansko uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki I. odst. 39. čl. ZKP. Ta izločitveni razlog pa je mogoče uveljavljati po določbi II. odst. 41. čl. ZKP le do začetka glavne obravnave, česar pa pritožnik ni storil. Le v primeru, če bi do začetka glavne obravnave, ne glede na to, da je sodišče prve stopnje na glavnih obravnavah dvakrat vsebinsko zavrnilo predlog zagovornika za izločitev izvedenca, sodišče prve stopnje predlog, ki bi bil podan za izločitev izvedenca zavrnilo, bi bilo v zvezi z navedbami v pritožbi mogoče presojati ali je podan izločitveni razlog po 6. točki I. odst. 39. čl. ZKP v zvezi s I. odst. 44. čl. ZKP in ali je tako sodišče prve stopnje kršilo določbe kazenskega postopka o izločitvi izvedenca ter ali je takšna kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Kaznivo dejanje prikrivanja je mogoče storiti tudi s tem, da sta obdolženca vedela, da sta pridobila blago, ki je bilo ukradeno saj sta ga vozila v svojem vozilu.
Zavarovalnica, ki na podlagi pogodbe sklenjene s svojim zavarovancem s cesijo po plačilu odškodnine zavarovancu (oškodovancu) prevzame terjatev do obdolženca s tem ne pridobi lastnosti oškodovanca po 144. čl. Zakona o kazenskem postopku, saj njena premoženjska pravica, s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena. Zavarovalnica v skladu z zavarovalno pogodbo izpolni svojo obveznost in tako lahko nanjo preidejo le tisti zahtevki, ki sodijo pod rizikom, ki je bil zavarovan in zaradi česar je zavarovalnica izplačala odškodnina.
Zavarovalnica zato ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec.
Obsojenka ni izpolnila posebnega pogoja, da mora oškodovanki plačati določeno vsoto denarja. Z njo ni vzpostavila nobenih stikov, izognila pa se je tudi prihodu na sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ker posebnega pogoja iz pogojne obsodbe obsojenka ni izpolnila, je prvostopenjsko sodišče pravilno preklicalo pogojno obsodbo in obsojenki izreklo zaporno kazen.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20969
KZ člen 69, 69/2, 69, 69/2. ZKP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
odvzem predmetov
Vozilo, nesposobno za nadaljnjo uporabo, zaradi predrugačene šasije, ne predstavlja predmeta, ki bi ga bilo mogoče vzeti, ker tako zahtevajo koristi splošne varnosti. Takšno vozilo ni predmet, ki je zaradi svojih lastnosti vsem splošno nevaren.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - menica - verodostojna listina
Upnik je v obravnavanem primeru v predlogu za izvršbo sicer navedel, da je izterjevana terjatev izkazana z "zavrnjenima menicama", toda predlogu ni priložil spornih menic temveč njuni fotokopiji (prilogi A 1 in A 8). Predlog za izvršbo tako ni bil ustrezno dokumentiran (2. odst. 41. čl. ZIZ), izpodbijani sklep o izvršbi, ki dovoljuje izvršbo proti dolžniku na podlagi spornih menic (prim. 1. odst. 44. čl. ZIZ), pa je v nasprotju z listinami, ki so v spisu. In ker predloženi fotokopiji spornih menic nista opremljeni s podatki, ki jih za prepis menice zahteva Zakon o menici, ne moreta imeti meničnopravne veljavnosti. Če pa je tako, tudi nista verodostojni listini (prim. 2. odst. 23. čl. ZIZ).
Zgolj trditvam, ki niso podprte z dokazi, pa sodišče ne more in ne sme slediti (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), pa čeprav gre za postopek zavarovanja. Za tega je značilno le, da zakon predpisuje, da za odločitev sodišča zadošča verjeten izkaz nekega pravno odločilnega dejstva, ne pa, da je to dejstvo dokazano (8. čl. ZPP). Stališče, po katerem bi sodišče odločalo zgolj na podlagi trditev ene stranke, bi bilo v nasprotju z ustavno zajamčeno pravico do enakega varstva pravic in s pravico do sodnega varstva (22. in 23. čl. Ustave RS). V konkretnem primeru tako ne gre za problem interpretacije pomena zatrjevanih dejstev, kot zmotno meni pritožnik, temveč za njihovo neizkazanost.
ZPP (1977) člen 355, 355/1, 355/2, 355, 355/1, 355/2.
dejansko stanje
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je sprejelo izpovedbo tožnika, ker se ta sklada z predloženimi dokaznimi listinami kot so naročilnica in dobavnica. Dejstvo, da je izpovedba druge stranke - toženca različna od tožnikove zato ne pomeni, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepravilno, saj prvostopno sodišče tej izpovedbi ni poklonilo vere.
Dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni občasna denarna dajatev, zaradi česar določba 279. člena ZOR pri odločanju o zakonitih zamudnih obrestih ni uporabljiva. Po določbi 34. člena ZDSS, v zvezi z določbo 23. člena ZDSS, tožnik ni dolžan postaviti določenega zahtevka, kadar gre za tožbe zoper odločbe pristojnih nosilcev zavarovanj. Zato lahko tožnik - zavarovanec tudi po vložitvi tožbe razširi tožbeni zahtevek tudi na zakonite zamudne obresti. Za odločanje o zakonitih zamudnih obrestih je odločilen le obstoj zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, pri dajatvah iz pokojninskega in invalidsega zavarovanja pa tudi krivdna odgovornost nosilca in izvajalca tega zavarovanja.
Če sodišče prve stopnje v sklepu o zavrženju obtožnega predloga ni formalno odločilo o priglašenem premoženjskopravnem zahtevku, ne gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst.371. čl. ZKP, saj oškodovanec kot tožilec ni izgubil pravice do vložitve odškodninske tožbe v pravdnem postopku.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vzročna zveza - prispevek oškodovanca
Dejansko stanje ni nepopolno ugotovljeno, če med sicer dokazanima kršitvama cestno prometnih predpisov in nastalo prometno nesrečo ni vzročne vzeze. Če je odločilni vzrok za prometno nesrečo na oškodovančevi strani (izsiljevanje prednosti v križišču), obtožencu ni mogoče očitati krivde, da kljub prehitri vožnji in pod vplivom alkohola trčenja v oškodovanca ni uspel preprečiti.
ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
narok - preložitev naroka
Dejstvo, da naj bi bil pooblaščenec tožeče stranke na dan razpisanega naroka prezaseden, sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Tožeča stranka je bila kljub takšnemu predlogu dolžna na narok priti, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL01358
ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1, 1, 1/7, 5, 5/1. ZPP člen 76, 205, 76, 205.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - prenehanje opravljanja dejavnosti
Izvršba v konkretnem primeru teče že vseskozi proti F. Š., ne pa proti obratovalnici F. Š., čeprav je bil dolžnik označen skupaj s fantazijskim imenom obratovalnice. Če pa ni razloga za prekinitev postopka, tudi ni podlage za odločanje o nadaljevanju (neprekinjenega) postopka, o čemer je sodišče odločilo v izreku izpodbijanega sklepa.
pritožba - meje preizkusa sodbe - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Obtoženčeve pritožbene navedbe "da vztraja pri svojem zagovoru (kaznivi dejanji je zanikal) in da iz tega razloga izrečeno kazen ocenjuje kot prestrogo" ni mogoče obravnavati kot pritožbo zoper dejansko stanje in odločbo o kazenski sankciji. Takšna pritožba je povsem nekonkretizirana oziroma neobrazložena, obrazložitev pa je obvezna sestavina pritožbe, zaradi česar ne omogoča preizkusa sodbe v okviru pritožbenih navedb. Zato se je višje sodišče omejilo na preizkus izpodbijane sodbe v okviru določb 2. odst. 383. čl. ZKP.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče lahko izda začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve le, če sta izpolnjena oba pogoja iz 1. in 2. odstavka 270. člena ZIZ kumulativno. V primeru, da upnik verjetno ni izkazal tudi nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, predlogu za izdajo začasne odredbe ni mogoče ugoditi.
4. odst. 40. člena ZIZ upniku ne nalaga, da mora sodišču predložiti dokazilo o plačani sodni taksi. Ker je iz predloženih listin razvidno, da je upnik v sodno odrejenem roku sodno takso plačal, sodišče ni imelo podlage za izdajo sklepa o presumiranem umiku v citiranem določilu ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL01592
ZPP (1977) člen 187, 368, 380, 380-2, 187, 368, 380, 380-2. ZOR člen 28, 28. ZPPSL člen 114, 121, 121/1, 121/2, 121/5, 137, 137/1, 137/3, 114, 121, 121/1, 121/2, 121/5, 137, 137/1, 137/3.
pravni interes
Res je, da začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva in da se spremeni le obrestna mera (glej 2. odst. 114. čl. ZPPSL). Vendar pa navedeno določilo ne pomeni, da zaradi njega in na njegovi podlagi tožeči stranki, kot stečajnemu upniku, obrestne terjatve ni bilo potrebno prijaviti oziroma, da jo je stečajni senat z napotitvenim sklepom v okviru "spp" smiselno napotil na pravdo tudi za obrestno terjatev. Prvostopno sodišče je tožbo tožeče stranke v obrestnem delu s sklepom pravilno zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa (glej 187. čl. ZPP). Izpolnjevanje obveznosti iz obojestransko odplačnih pogodb je namreč po začetku stečajnega postopka usmerjeno k vnovčenju stečajne mase. V konkretnem primeru pa bi izpolnitev pogodbe imela za stečajno maso nasprotni učinek, saj je bila obveznost tožene stranke denarna, obveznost tožeče stranke pa nedenarna.