ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 107, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 107. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
pravica do odpravnine trajnega tehnološkega viška - odpoved - pisna oblika - napake volje
Pravici do odpravnine presežnemu delavcu, ki mu gre po samem zakonu, se delavec lahko odpove, vendar mora biti odpoved dana v pisni obliki. Delavec lahko tako izjavo izpodbija zaradi grožnje, bistvene zmote, prisile ali prevare v roku, določenem v 117. čl. ZOR. Pravica zahtevati razveljavitev sporazuma oz. dogovora preneha s pretekom enega leta od prenehanja napake volje (sile, zmote ali zvijače). Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bil dogovor sklenjen.
Višina odškodnine za materialno škodo opreme, ki je ostala v lokalu in ki jo je tožena stranka uporabljala, ko je najela lokal, ustreza dejanski vrednosti opreme v tistem času.
izpodbijanje pravnih dejanj - objektivni element izpodbojnosti
Za vprašanje ali je prišlo do zmanjšanja stečajne mase ali ne je bistveno tudi, da tožena stranka ni mogla prekiniti dobave električne energije, ker je na tem gospodarskem področju monopolist. Zato je poslovni odnos, ki je potekal med stečajnim dolžnikom in toženo stranko v toliko poseben, ker je tožena stranka morala dobavljati električno energijo, saj ta ves čas priteka po električni žici in je tožena stranka za razliko od drugih dobaviteljev ni mogla prekiniti, ne da bi za to obstojali v splošnih pogojih predpisani pogoji. Glede na splošne pogoje pa tožena stranka, ne glede na to, da je dobila plačano električno energijo na podlagi v tem postopku izpodbijanih pravnih dejanj v zvezi s sklenjenimi pogodbami o asignaciji in cesiji, ne bi mogla ravnati tako, da bi odklonila tak način plačila. Plačila tožeče stranke toženi in neprekinjen tek dobavljene električne energije sta tako povezana, da je tudi glede na dvomesečen zamik pri plačilu energije šlo le za spremembo oblike premoženja pri stečajnem dolžniku. Tožeča stranka je dobivala električno energijo, tožene stranke pa je prejemala plačila zanjo.
tihotapstvo - goljufija - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Obtoženci, ki so ravnali kot sostorilci, so ob vstopu blaga v našo državo carinskim organom s ponarejeno dokumentacijo prikazovali, da naloženo blago na tovornjakih in v kontejnerju niso alkoholne pijače in cigarete, torej blago velike vrednosti, za katere je določen obvezen pregled robe, blago pa naj bi bilo tudi v tranzitu namenjeno v druge države, zaradi česar cariniki blaga niso preiskali in so dovolili vstop v našo državo, od koder blago ni odšlo nikamor, na ta način pa so se izognili plačilu carinskih in davčnih obveznosti.
Sodišče prve stopnje je ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po čl. 217/II KZ, ker naj bi z opisanim lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravili carinske organe v zmoto, da so v škodo proračuna dovolili vstop blaga v našo državo, s čimer je bila povzročena velika premoženjska škoda.
Ravnanje obtoženca, ki je kot carinik v enem primeru potrdil, da je bil odpeljan iz naše države kontejner, za katerega so lažne listine izkazovale prevoz pločevine v tranzitu, čeprav so bile dejansko v njem alkoholne pijače in cigarete, iz naše države pa sploh ni bil odpeljan, je sodišče prve stopnje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 261/IV in III KZ.
Pritožbeno sodišče je ravnanje skupine obtožencev pravno ocenilo kot nadaljevano kaznivo dejanje tihotapstva po čl. 255/I KZ, čeprav so v ravnanju obtožencev podani tudi temeljni elementi goljufije, je podan le navidezen stek, po katerem se šteje, da določba 1. odst. 255. čl.
KZ kot posebni predpis izključuje uporabo 217. čl. KZ kot splošnega predpisa. Ravnanje obtoženca v zvezi s prevozom robe s kontejnerjem, pa je pravno opredelilo kot pomoč h kaznivemu dejanju tihotapstva po čl. 255/I KZ, ker je obtoženec vedel, s čim se ukvarjajo soobtoženci in je s takim ravnanjem prikril njihovo kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče pri tem ni prekoračilo obtožbe, ker gre v vseh primerih za iste historične dogodke in isto ravnanje obtožencev, ki tako niso bili v ničemer prikrajšani v svoji obrambi, pravni kvalifikaciji pa sta tudi milejši od prvotnih in s tem obtožencem v korist.
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, mora biti obrazložen. Zato, da je šteti ugovor kot utemeljen, pa ne zadošča zgolj predlaganje dokazov, temveč mora te dokaze dolžnik tudi priložiti ugovoru.
Pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 2. odstavek 20. člena ZPP, ko se je po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno, je pravilno. Slednji člen namreč določa, da se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni bilo, pa dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo. Kot izhaja iz tožbenih trditev, temelji tožeča stranka tožbeni zahtevek na odškodninski odgovornosti toženih strank. Ker v teh primerih ni določena izključna krajevna pristojnost drugega sodišča, kot pa sodišča, ki je prejelo omenjeno tožbo v obravnavno, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 2. odstavka 20. člena ZPP in je storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, slednja pa je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 354. člena v zvezi z 2. odstavkom 20. člena ZPP).
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče oprosti plačila sodnih taks le v primeru, če bi bila s plačilom taks občutno obremenjena sredstva, s katerimi se preživlja ali preživljajo njeni družinski člani.
Predlog za ureditev meja mora vsebovati trditev, da je meja sporna in ne zadošča navedba, da med parcelama ni mejnikov in da naj zato sodišče uredi mejo.
Samo na podlagi dejstva, da je bila tožena stranka v času, ko je tožeča stranka opravila vzdrževalna dela na večstanovanjski hiši, upravnik te večstanovanjske hiše, ni podlage za pasivno legitimacijo upravnika za plačilo opravljene storitve.
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka ker je bilo vabilo nabito na vrata stanovanja toženca, ne da bi ta predhodno odklonil sprejem sodnega pisanja.
Sodišče je utemeljeno štelo, da je toženec umaknil ugovor zoper višino računa saj je pri plačilu računa sam določil, da izpolnjuje obveznosti iz računa. Sodišče je tožencu utemeljeno naložilo plačilo zakonitih zamudnih obresti od zapadlosti računa dalje od celotnega zneska računa.
Če je dejanska taksa za predlog za izvršbo plačana v zahtevanem naknadnem roku, ni pogojev, da bi sodišče štelo, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, čeprav ni predložil zahtevanega dokazila o plačani taksi.
dokazi - izvajanje dokazov - zaslišanje prič - ogled - posestna dejanja tožnika v gozdu - zavrnitev dokaznega predloga - ni zaslišanja na kraju samem - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kadar je potrebno izvajanje dokazov z zaslišanjem prič o posestnih dejanjih tožnika v gozdu sodišče pa jih zasliši v razpravni dvorani, čeprav priče izpovedujejo, da bi lahko o tem izpovedale na kraju samem, pa jih sodišče tam ne zasliši, je podana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, kadar sodišče odloči na podlagi rezultatov takega dokazovanja.
Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale in izvajati dokaze,ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnavanja stvari, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevkom, s katerim ne morejo razpolagati.
ZOR člen 308, 308/1, 308, 308/1. ZPPSL člen 117, 117/2, 117/5, 117, 117/2, 117/5.
nadomestna izpolnitev - pobot - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožena stranka sprejela od tožeče stranke blago namesto dolgovanega denarja, je pravilna materialnopravna ocena, da je terjatev tožene stranke v trenutku sprejema blaga prenehala, ob tem pa terjatev tožeče stranke za plačilo blaga ni nastala. Tudi če bi terjatev tožeče stranka nastala, pa je z dnem začetka stečajnega postopka zoper njo prišlo do zakonskega pobota medsebojnih terjatev in je bilo dokazovanje, ali je bila dana pobotna izjava, odveč.
Izvršbe na nepremičnine ni mogoče dovoliti, če dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine in če upnik ne predloži listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice.
prodajna pogodba - pisna oblika - realizacija pogodbe
Kupoprodajna pogodba za nepremičnino mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer je neveljavna in tožnik ne more zahtevati prenosa lastninske pravice, razen v primeru, če je ustna pogodba realizirana.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je sodišče prve stopnje (celotni) ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot neutemeljenega odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču, pri tem pa slednje ugotovi, da je ugovor delno utemeljen, vendar ni jasno, v katerem delu (gre za več glavničnih zneskov z različnim tekom zamudnih obresti), pritožbeno sodišče sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.