sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - izročitev stvari
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da bi moral upnik predlog za izvršbo oblikovati po določbi 214. člena ZIZ, ker naj bi šlo za izvršbo za izročitev določene stvari, ki je pri dolžniku. Vendar pa je upnik v pritožbi utemeljeno opozoril, da je po izvršilnem naslovu dolžnik dolžan storiti nekaj, česar namesto njega ne more storiti nihče drug (prim. 1. odst. 226. člena ZIZ). Le dolžnik namreč lahko vrne vozilo na kraj, določen v izvršilnem naslovu. Te njegove obveznosti ob dejstvu, da je dolžnik vozilo odpeljal neznano kam (kot je bilo to ugotovljeno v izvršilnem naslovu) namreč namesto dolžnika ne more izpolniti nihče drug.
Pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 2. odstavek 20. člena ZPP, ko se je po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno, je pravilno. Slednji člen namreč določa, da se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni bilo, pa dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo. Kot izhaja iz tožbenih trditev, temelji tožeča stranka tožbeni zahtevek na odškodninski odgovornosti toženih strank. Ker v teh primerih ni določena izključna krajevna pristojnost drugega sodišča, kot pa sodišča, ki je prejelo omenjeno tožbo v obravnavno, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 2. odstavka 20. člena ZPP in je storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, slednja pa je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 354. člena v zvezi z 2. odstavkom 20. člena ZPP).
ZPP (1977) člen 332, 353, 353-2, 368, 332, 353, 353-2, 368. ZTPDR člen 70, 72, 70, 72. ZPP člen 499, 499/2, 499, 499/2. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo člen 45, 45.
odškodninska odgovornost delavca - neopravičena odsotnost z dela - odškodninska odgovornost po kolektivni pogodbi
Po določbi 45. člena Kolektivne pogodbe za cestno gospodarstvo (Ur.
l. RS. št. 16/96), mora delavec v primeru neopravičenega izostanka z dela in neizvrševanja dela plačati delodajalcu odškodnino v višini enkratnega zneska povprečnega zaslužka delavca v preteklih treh mesecih, obračunano za število neopravičenih ur izostanka z dela, zato je sodišče utemeljeno naložilo delavcu plačilo odškodnine, ker je z dela neopravičeno izostal, pred tem pa je višino odškodnine ugotovil delodajalec v postopku po 72. členu ZTPDR.
Ker tožnik ni predložil potrdila o premoženjskem stanju, potrdila o dohodkih družinskih članov in o svojih dohodkih ter dokaz o dohodnini, je sodišče prve stopnje po opravljenem pozivu, naj vse to predloži, pravilno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
ZPP (1977) člen 117, 117/1, 121, 380, 380-2, 117, 117/1, 121, 380, 380-2. ZPP člen 120, 120.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog
Ni podan razlog za vrnitev v prejšnje stanje, če odvetniška pisarna tožnika "zatakne" sklep o predložitvi še enega izvoda revizije v nek drug spis, zaradi česar tožnik ni pravočasno predložil še tretjega izvoda revizije v naknadnem roku in je sodišče revizijo zavrglo.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče oprosti plačila sodnih taks le v primeru, če bi bila s plačilom taks občutno obremenjena sredstva, s katerimi se preživlja ali preživljajo njeni družinski člani.
izpodbijanje pravnih dejanj - objektivni element izpodbojnosti
Za vprašanje ali je prišlo do zmanjšanja stečajne mase ali ne je bistveno tudi, da tožena stranka ni mogla prekiniti dobave električne energije, ker je na tem gospodarskem področju monopolist. Zato je poslovni odnos, ki je potekal med stečajnim dolžnikom in toženo stranko v toliko poseben, ker je tožena stranka morala dobavljati električno energijo, saj ta ves čas priteka po električni žici in je tožena stranka za razliko od drugih dobaviteljev ni mogla prekiniti, ne da bi za to obstojali v splošnih pogojih predpisani pogoji. Glede na splošne pogoje pa tožena stranka, ne glede na to, da je dobila plačano električno energijo na podlagi v tem postopku izpodbijanih pravnih dejanj v zvezi s sklenjenimi pogodbami o asignaciji in cesiji, ne bi mogla ravnati tako, da bi odklonila tak način plačila. Plačila tožeče stranke toženi in neprekinjen tek dobavljene električne energije sta tako povezana, da je tudi glede na dvomesečen zamik pri plačilu energije šlo le za spremembo oblike premoženja pri stečajnem dolžniku. Tožeča stranka je dobivala električno energijo, tožene stranke pa je prejemala plačila zanjo.
Predlog za ureditev meja mora vsebovati trditev, da je meja sporna in ne zadošča navedba, da med parcelama ni mejnikov in da naj zato sodišče uredi mejo.
Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo kot obteževalno okoliščino "obtoženčevo prejšnje življenje, kar izhaja iz spisov sodnika za prekrške", saj obtoženec kot polnoleten ni bil nikoli spoznan za odgovornega za prekršek.
Ob grobi kršitvi cestnoprometnega predpisa (po čl. 110/III ZTVCP) ko je obdolženec na prehodu za pešce zbil oškodovanca, ker bo ta zaradi dobljenih poškodb imel trajne posledice, je kljub številnim olajševalnim okoliščinam izrečena zaporna kazen enega meseca v okviru pogojne obsodbe prenizka ter je zato sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državne tožilke ter zvišalo kazen na pet mesecev zapora.
Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale in izvajati dokaze,ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnavanja stvari, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevkom, s katerim ne morejo razpolagati.
V času, ko je tožena stranka tožeči stranki izdala naročilnico za najem vozila, je že obstojalo najemno razmerje za isto vozilo med tožečo stranko in tretjim. Naročilnica tožene stranki tožeči stranki je zato ponudba za prevzem obveznosti tretjega iz najemnega razmerja, katero pa je tožeča stranka sprejela s tem, ko je toženi stranki za najem izstavila račun.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20591
KZ člen 254, 254/1, 254/2, 254/3, 254, 254/1, 254/2, 254/3. ZKP člen 409, 409.
zahteva za preiskavo - novi dokazi - uvedba preiskave - davčna zatajitev
Ker je državni tožilec po zavrnitvi prvotne zahteve za preiskavo zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve po čl. 254/III, II in I KZ vložil novo zahtevo, v kateri je ob podanem opisu ravnanja obdolženca konkretiziral vse znake očitanega kaznivega dejanja ter istočasno priložil zahtevi tudi nove dokaze (zapisnika o inšpiciranju pravilnosti in zakonitosti poslovanja), je senat sodišča prve stopnje ravnal pravilno, ko je zoper obdolženca izdal sklep o razširitvi preiskave tudi za to kaznivo dejanje. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo obdolženčevega zagovornika, ki je oba zapisnika zmotno ocenil le kot nova dejstva, zavrnil kot neutemeljeno.
Ker je obtoženec še pred sejo pritožbenega sodišča umrl, je sodišče druge stopnje kazenski postopek zoper njega ustavilo, ne da bi presojalo vsebino pritožbenih navedb njegovega zagovornika, navedenih v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja posilstva ter mu je bila izrečena zaporna kazen.
ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-2, 125, 125/4, 125/4-2.
izpodbijanje pravnih dejanj - stečajni postopek - obstoj subjektivne nevarnosti
Če bi tožena stranka hotela uspeti v pravdi na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, bi morala izpodbiti domnevo o obstoju subjektivnega elementa izpodbijanja (plačilo svojih terjatev je prejela v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stelajnega postopka).
Pri odločanju o zahtevku za znižanje preživnine je v okviru ugotavljanja spremenjenih okoliščin pomembna možnost prispevanja obeh staršev k preživljanju otroka.
Tretji lahko vloži tožbo na nedopustnost izvršbe samo v primeru, če je v teku izvršilni postopek in je s sklepom napoten na pravdo. Ti dve okoliščini pomenita procesno predpostavko za vložitev tožbe.