ZPP (1977) člen 448, 448/1, 448, 448/1. ZPSPP člen 29, 29/2, 29/3, 29, 29/2, 29/3.
poslovni prostor - tožba
V 2. odst. 29. čl. Zakona o poslovnih stavbah in prostorih je res določeno, da po odpovedi najemodajalca in zahtevi za izpraznitev sodišče izida sodni nalog za izpraznitev prostorov, kot to poudarja pritožba, prvostopno sodišče pa je o zahtevku na izpraznitev odločilo na podlagi tožbe. Kljub temu pritožba nima prav, da bi moralo prvostopno sodišče tožbo na izpraznitev poslovnih prostorov zavreči. Po določilu 3. odst. 29. čl. ZPSP se namreč za nalog za izpraznitev uporabljajo tista določila ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog. Po določilu 1. odst. 448. čl. ZPP pa sodišče takrat, kadar ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, nadaljuje postopek po tožbi. Zato vložitev tožbe na izpraznitev namesto naloga za izpraznitev sama po sebi ne more imti za posledico zavržena tožbe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve glede napak upnikovih izvedenih del so presplošne, saj niso bila navedena nobena konkretna dejstva glede napak in tudi nobenih dokazov zanje ni bilo predloženih. Tudi trditve glede dolžniku nastale škode so presplošne, saj niso bila navedena nobena konkretna dejstva. Ugovor dolžnika je zato neobrazložen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni stroški
Finančna stiska dolžnika ni ugovorni razlog v smislu določbe 55. člena ZIZ in ne more preprečiti dovoljene izvršbe. Preizkus pravilnosti odmere stroškov je preizkus pravilne uporabe materialnega prava.
Akceptni nalog torej ni pravno razmerje, ampak listina, ki z že nastalim pravnim razmerjem seznanja druge. To pravno razmerje je nalog po 749. čl. ZOR. Ni sicer ovire, da se ne bi moglo z akceptnim nalogom zavarovati plačilo neke tuje točno določene obveznosti (glej odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Cpg 439/95 z dne 9.5.1995), vendar le pod pogojem, da je izdan akceptni nalog pristen.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri sodne takse nepravilno uporabilo določilo 6. odst. Tar. št. 3, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 1 ZST. Določilo o 100% povečanju sodne takse se namreč nanaša na pravna sredstva vložena zoper odločbe izdane v gospodarskih sporih, ne pa v izvršilnih postopkih. Izvršilni postopek ni pravdni postopek in v njem sodišče ne odloča o kakšnem sporu, temveč o prisilni izvršitvi terjatve, za katero obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina, oziroma o zavarovanju terjatve (1. člen in 23. člen ZIZ). Zato 100% povečanje takse iz 6. odst. Tar. št. 3 ZST ne velja tudi v izvršilnih postopkih.
ZSZ člen 56, 56. ZFO člen 2, 2. ZDavP člen 1, 1. ZDS člen 3, 3.
aktivna legitimacija
Vprašanje aktivne legitimacije za uveljavljanje terjatve iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je treba presojati po predpisih, na podlagi katerih je davčni organ izdal zavezancu odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
KZ člen 213, 213/1, 213, 213/1. ZKP člen 371, 371.
rop - premoženjskopravni zahtevek
Prvostopni izrek o premoženjskopravnem zahtevku temelji na določbi drugega odstavka 105. člena ZKP in je posledica dejstva, da je bil obdolženec spoznan za krivega obravnavanega kaznivega dejanja. Temelj zanj je najti v prvostopnem krivdnem izreku, enako pa tudi njegovo višino, saj ta ustreza višini škode, ki je v opisu kaznivega dejanja.
Zato je pritožbeno stališče, da bi prvostopno sodišče oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom moralo napotiti na pravdo, povsem neutemeljeno. Če bi to storilo, bi s tem bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj bi izrek sodbe nasprotoval sam sebi.
Ker konkretno ne gre za vračilo pošiljke zaradi odklonitve naslovnika - če je noče sprejeti, tudi ni razloga za dvom, da glede na izbiro načina izpolnitve ni prišlo do zatrjevane upniške zamude.
ZIP člen 55, 55a, 55a/2, 55a/5, 55, 55a, 55a/2, 55a/5. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor - ugovorni postopek
Ugovorni postopek je celota od vložitve ugovora do odločitve o (ne)utemeljenosti le-tega. Ugovora, ki je bil v času vložitve utemeljen, ni mogoče šteti za neutemeljenega zaradi tega, ker so se predpisi v času od vložitve do odločanja o ugovoru spremenili. Zato je utemeljenost dolžnikovega ugovora v takšnih primerih potrebno presojati po določbah ZIP in ne ZIZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik s trditvami, da sporne terjatve nima evidentirane v svojih poslovnih knjigah, ni navedel pravno relevantnih dejstev, s katerimi bi ugovor zoper sklep o izvršbi, temelječ na fakturah za dobavljeno blago, obrazložil.
Ker je bil sklep o izvršbi izdan zoper neobstoječo pravno osebo, se izvršba v obravnavani zadevi sploh še ni začela, zato se tudi ne more nadaljevati zoper novega dolžnika. Sodišče prve stopnje bi moralo, če šteje, da je upnik izpolnil zahteve sodišča v smislu 81. čl. ZPP, izdati nov sklep o izvršbi zoper novega dolžnika in ga le-temu vročiti z ustreznimi prilogami in pravnim poukom o pravici do ugovora.
Sodišče prve stopnje je obdolženčevo dejanje pravilno opredelilo kot eno samo nadaljevano kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena KZ, upoštevajoč istovrstnost obeh kaznivih dejanj, okoliščino, da ju je storil proti isti osebi, to je proti svoji hčerki, pa tudi na enak način, pri tem pa je upoštevalo načelo, da se pri nadaljevanem kaznivem dejanju pravna opredelitev vedno povzame po težjem od dejanj, ki so vanj zajeta. To pa je v obravnavanem primeru, glede na z zakonom zagroženo kazen, kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena KZ.
ZOR člen 154, 154/1, 376, 376/1, 154, 154/1, 376, 376/1.
odškodnina - zastaranje - vzročna zveza
Ker je tožeča stranka sama navedla, da je prišlo do izpada dohodka pri obeh poslih v mesecih novembru in decembru, ji je torej takrat škoda nastala s strani tožene stranke.
Tožeča stranka bi morala tožbo na plačilo odškodnin iz naslova izpada dohodka pri poslu z vinom in pri poslu s kompotom vložiti bodisi v novembru 1995 oziroma v mesecu decembru 1995. Z vložitvijo tožbe bi v smislu 388. člena ZOR prišlo do pretrganja zastaranja.
Če ima tožeča stranka blokiran žiro račun vse do danes pa le-ta ne more biti več posledica predložitve akceptnih nalogov tožene stranke na vnovčenje v letu 1992, za katere sama tožeča stranka v pritožbi trdi, da jih je tožena vrnila dne 2.7.1993. Zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno sklepalo, da v času od prenehanja blokade naprej ne more biti podana vzročna zveza med zatrjevanim izpadom dohodka tožeči stranki pri sklepanju poslov preko drugih firm in ne tožeče stranke.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/6, 111, 111/2, 112, 112/6.
pravočasnost pritožbe
Pritožba je bila vložena na pristojno sodišče po poteku osemdnevnega roka in je zato prepozna. Vložitev pritožbe dne 23.8.1999 pri nepristojnem sodišču namreč ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika - pooblaščenega odvetnika in je po 6. odst. 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteti za pravočasno, ker je bila pritožba naslovljena in poslana na isti naslov.
ZOR člen 980, 980/1, 981, 981/1, 980, 980/1, 981, 981/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - zastavna pravica
Dolžnik navaja, da sta upnik ter družba D... d.d. izvedli verižno kompenzacijo, v katero je bila deloma vključena tudi upnikova terjatev do dolžnika, kar dolžnik dokazuje z listinami B2-B5, zato je njegov ugovor glede tega dela terjatve obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zastavni upnik se lahko poplača iz zastavljene stvari, če zastavni dolžnik ob zapadlosti ne poravna terjatve (prim. 1. odst. 980. in 1. odst. 981. čl. ZOR). To pomeni, da ima upnik pravico, da se poplača iz zastavljenih umetnin, ni pa to njegova dolžnost, temveč lahko kljub danemu zavarovanju zahteva plačilo od dolžnika, zato dolžnikov ugovor glede tega dela terjatve ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker je v izreku rok za ugovor 3 dni, stranka pa predloži izvod s pravnim poukom 8 dni, je treba ugotoviti, kaj je stranka prejela. Če je bil pravni pouk napačen, je ugovor znotraj 8-dnevnega roka pravočasen.
Četudi uveljavljajo tožniki (delavci) vrnitev sredstev, ki so jim pripadla kot nadomestila za primer brezposelnosti in so jih vložili v toženo stranko, ne gre za pristojnost delovnega sodišča, ampak je pristojno sodišče splošne pristojnosti, če med strankami ni spora o tem, ali je tožena stranka izpolnila svojo obveznost za zaposlitev delavcev - tožnikov in tudi ni sporna višina in način izračuna teh sredstev.