sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Za svoje trditve, da je razliko med zneskom 3,998.133,30 SIT in zneskom 2,200.000,00 SIT upniku plačal preko kompenzacijske pogodbe in z akceptnimi nalogi, namreč ni niti predložil niti predlagal izvedbe nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen.
ZOR člen 919. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska člen 10.
izguba zavarovalnih pravic
Zavarovancu ni dokazano, da je vozil tik pred nesrečo pod vplivom alkohola nad dovoljeno vrednostjo niti, da se je izmaknil odvzemu krvi. Ne glede na to, pa glede na okoliščine primera eventuelna vinjenost ne bi bila v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka zato zavarovanec ni izgubil kritne pravice na podlagi splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 53, 53/2, 61, 61/2. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba - relativna bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi.
Zoper sklep o spremembi sredstev oziroma predmetov izvršbe je dopusten ugovor le glede novega izvršilnega sredstva in predmeta izvršbe, ne pa ugovor, da upnik neupravičeno terja plačilo dolga.
ZSZ člen 56, 56. ZFO člen 2, 2. ZDavP člen 1, 1. ZDS člen 3, 3.
aktivna legitimacija
Vprašanje aktivne legitimacije za uveljavljanje terjatve iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je treba presojati po predpisih, na podlagi katerih je davčni organ izdal zavezancu odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
ZOR člen 154, 154/1, 376, 376/1, 154, 154/1, 376, 376/1.
odškodnina - zastaranje - vzročna zveza
Ker je tožeča stranka sama navedla, da je prišlo do izpada dohodka pri obeh poslih v mesecih novembru in decembru, ji je torej takrat škoda nastala s strani tožene stranke.
Tožeča stranka bi morala tožbo na plačilo odškodnin iz naslova izpada dohodka pri poslu z vinom in pri poslu s kompotom vložiti bodisi v novembru 1995 oziroma v mesecu decembru 1995. Z vložitvijo tožbe bi v smislu 388. člena ZOR prišlo do pretrganja zastaranja.
Če ima tožeča stranka blokiran žiro račun vse do danes pa le-ta ne more biti več posledica predložitve akceptnih nalogov tožene stranke na vnovčenje v letu 1992, za katere sama tožeča stranka v pritožbi trdi, da jih je tožena vrnila dne 2.7.1993. Zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno sklepalo, da v času od prenehanja blokade naprej ne more biti podana vzročna zveza med zatrjevanim izpadom dohodka tožeči stranki pri sklepanju poslov preko drugih firm in ne tožeče stranke.
Do uveljavitve novega ZPP v zadevi ni bila izdana sodba oziroma sklep, s katerim je bil postopek končan, zato se v nadaljnjem postopku uporabljajo pravila novega ZPP. V takem primeru se okrožno sodišče lahko izreče za nepristojno (ali sproži spor o pristojnosti) za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča (čeprav je po prejšnjem ZPP bilo pristojno za rešitev zadeve), če še ni opravilo predhodnega preizkusa tožbe.
izterjava neplačane takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Po 1. odst. 9. čl. ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožba vložena dne 23.12.1996, zato bi bilo takso za tožbo potrebno plačati v letu 1996 in tako je pravica izterjati takso zastarala dne 31.12.1998. Pritožbeno sodišče na taksno zastaranje pazi po uradni dolžnosti.
Tožeča stranka še vedno ni predložila izpiska iz zemljiške knjige in s tem dokazala, da je postala lastnica nepremičnin v vložku št. 1000 k.o. ..., po pogodbi z dne 30.6.1996. Po 5. čl. Zakona o zemljiški knjigi se namreč stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo pridobijo, omejijo in prenehajo z vpisom, razen če zakon določa drugače. To torej pomeni, da ima vpis lastninske pravice na nepremičnini oblikovalni (konstitutivni) učinek za nastanek lastninske pravice tožeče stranke. Glede na dosedanje trditve tožene stranke o uporabi spornih nepremičnin, naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali morda ni šlo med strankama za dogovorjeno stvarno služnost v smislu 49. in naslednjih členov ZTLR. Zatrjevana dejstva s strani tožene stranke namreč kažejo tudi na možnost te pravne podlage.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni stroški
Finančna stiska dolžnika ni ugovorni razlog v smislu določbe 55. člena ZIZ in ne more preprečiti dovoljene izvršbe. Preizkus pravilnosti odmere stroškov je preizkus pravilne uporabe materialnega prava.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri sodne takse nepravilno uporabilo določilo 6. odst. Tar. št. 3, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 1 ZST. Določilo o 100% povečanju sodne takse se namreč nanaša na pravna sredstva vložena zoper odločbe izdane v gospodarskih sporih, ne pa v izvršilnih postopkih. Izvršilni postopek ni pravdni postopek in v njem sodišče ne odloča o kakšnem sporu, temveč o prisilni izvršitvi terjatve, za katero obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina, oziroma o zavarovanju terjatve (1. člen in 23. člen ZIZ). Zato 100% povečanje takse iz 6. odst. Tar. št. 3 ZST ne velja tudi v izvršilnih postopkih.
KZ člen 213, 213/1, 213, 213/1. ZKP člen 371, 371.
rop - premoženjskopravni zahtevek
Prvostopni izrek o premoženjskopravnem zahtevku temelji na določbi drugega odstavka 105. člena ZKP in je posledica dejstva, da je bil obdolženec spoznan za krivega obravnavanega kaznivega dejanja. Temelj zanj je najti v prvostopnem krivdnem izreku, enako pa tudi njegovo višino, saj ta ustreza višini škode, ki je v opisu kaznivega dejanja.
Zato je pritožbeno stališče, da bi prvostopno sodišče oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom moralo napotiti na pravdo, povsem neutemeljeno. Če bi to storilo, bi s tem bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj bi izrek sodbe nasprotoval sam sebi.
Ker konkretno ne gre za vračilo pošiljke zaradi odklonitve naslovnika - če je noče sprejeti, tudi ni razloga za dvom, da glede na izbiro načina izpolnitve ni prišlo do zatrjevane upniške zamude.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik s trditvami, da sporne terjatve nima evidentirane v svojih poslovnih knjigah, ni navedel pravno relevantnih dejstev, s katerimi bi ugovor zoper sklep o izvršbi, temelječ na fakturah za dobavljeno blago, obrazložil.
Ker je bil sklep o izvršbi izdan zoper neobstoječo pravno osebo, se izvršba v obravnavani zadevi sploh še ni začela, zato se tudi ne more nadaljevati zoper novega dolžnika. Sodišče prve stopnje bi moralo, če šteje, da je upnik izpolnil zahteve sodišča v smislu 81. čl. ZPP, izdati nov sklep o izvršbi zoper novega dolžnika in ga le-temu vročiti z ustreznimi prilogami in pravnim poukom o pravici do ugovora.
Sodišče prve stopnje je v sporu majhne vrednosti pravilno štelo pritožbo za umaknjeno, ker pritožnik ni niti po prejemu opomina plačal sodne takse za pritožbo.
ZIP člen 55, 55a, 55a/2, 55a/5, 55, 55a, 55a/2, 55a/5. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor - ugovorni postopek
Ugovorni postopek je celota od vložitve ugovora do odločitve o (ne)utemeljenosti le-tega. Ugovora, ki je bil v času vložitve utemeljen, ni mogoče šteti za neutemeljenega zaradi tega, ker so se predpisi v času od vložitve do odločanja o ugovoru spremenili. Zato je utemeljenost dolžnikovega ugovora v takšnih primerih potrebno presojati po določbah ZIP in ne ZIZ.