ZUKZ člen 82, 83. Haaška konvencija o civilnem postopku (1954) člen 17.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina
Toženka nima pravice zahtevati od tožnice položitev varščine za pravdne stroške, če v državi katere državljanka je tožnica, državljani SFRJ, niso dolžni dajati varščine (83. čl. ZUKZ). Pri tem se upošteva dejansko vzajemnost. Morebitnega neobstoja vzajemnosti pa toženka z zatrjevanji ni uspela izkazati.
Predlog za obnovo postopka po 1. točki in 10. točki 1. odst. 396. člena ZPP, ki ni bil vložen v 30 dneh, od kar je stranka zvedela za razloge in dokaza na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, je vložen prepozno.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika
V ugovoru zatrjevana dejstva o slabem premoženjskem stanju dolžnikov bi bila lahko pravno upoštevana (ob izpolnjenih ostalih pogojih) le za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. Ta dejstva je sodišče prve stopnje v okviru zavrnitve predloga dolžnikov za odlog izvršbe tudi že obravnavalo. Ne predstavljajo pa te navedbe nobenega od ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo in ki jih primeroma našteva 1. odstavek 55. člena ZIZ, saj se ne nanašajo na pravilnost in utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi.
vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - nujni delež - prikrajšanje - oporoka
Ker so nujni dediči zakoniti dediči pride tudi v primeru nujnega dedovanja do vračunavanja daril in volil. Če je zapustnik z delom premoženja razpolagal, bodisi z darili, bodisi z oporoko, lahko prikrajšani nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se sodedičem dana darila vračunajo.
ZPPSL člen 90, 90/3, 92, 92/3, 90, 90/3, 92, 92/3.
pravni interes
Čeprav torej upnik ob predlogu izkaže, da je upravičeni predlagatelj stečajnega postopka nad dolžnikom (3. odst. 90. čl. ZPPSL), to samo zase še ne pomeni, da ima pravni interes za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Če je presoja o tem odvisna od utemeljenosti dolžnikovega pobotnega ugovora, je odločitev o tem prejudicialna za presojo o upnikovem pravnem interesu za začetek stečajnega postopka.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec - pravica do uporabe stanovanja - učinek - pravica do odkupa stanovanja
Po smrti imetnika stanovanjske pravice je tožnica kot edina uporabnica obdržala pravico do nadaljnje uporabe stanovanja. Ta pravica je bila, po svoji vsebini in pravnih učinkih povsem izenačena z imetništvom stanovanjske pravice. Tožena stranka ji je zato, na njeno zahtevo, bila dolžna prodati stanovanje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 453, 339, 339/2, 339/2-8, 453.
spor majhne vrednosti - pisna oblika
V sporu majhne vrednosti sodišče res ni dolžno upoštevati novih dejstev in dokazov, ki so jih pravdne stranke navajale na naroku za glavna obravnavo. Ker pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da je tožena stranka ugovor pasivne legitimacije podala že v ugovoru zoper sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine, tožencu s tem ni bila dana možnost obravnavanja njegovega ugovora pred sodiščem.
O ugovoru nedopustnosti izvršbe na posameznih stvareh, na katerih je bila dovoljena izvršba, mora odločiti sodišče ne glede na to, ali je rubež teh stvari že opravljen ali ne.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - krajevna skupnost
Obdolženec kot tajnik Sveta krajevne skupnosti ob izkopu gradbene jame za postavitev luči javne razsvetljave ni mogel delovati v tem svojstvu, saj tudi glede na opis njegovih del in nalog na kraju dogodka ni imel nikakršnih pristojnosti ter zato ni mogel ravnati v svojstvu odgovorne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ.
Ker je sam sodeloval v prepiru ob izkopu gradbene jame in ob predhodnem opozorilu nato zvočno posnel na diktafon izjavo prizadete, tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po členu 148 KZ, saj v opisu dejanja manjka bistveni element - prisluškovanje ali snemanje izjave ali pogovora, ki mu nista namenjena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilca zavrglo ter je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
neobrazložen ugovor - izvršba na podlagi verodostojne listine
1. Ker je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine napačno štelo za obrazložen, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep, s katerim je bil razveljavljen sklep o izvršbi v dovolilnem delu, tako spremenilo, da je dolžnikov ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi.
2. Ugovor, v katerem upnik zgolj navaja, da izrek obresti ni pravilen, tega pa ne obrazloži, čeprav mu to s strani upnika predloženi izračun obresti omogoča, ni obrazložen.
Ker je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je s tem že verjetno izkazano, da podatkov o številki računa dolžnice ni mogel pridobiti, saj nima pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova.
obnova postopka - razlog - procesna sposobnost stranke
Ni podan obnovitveni razlog po 3. tč. 421. čl. ZPP, če je bilo trenutno psihično stanje stranke takšno, da ni bila sposobna urejenega mišljenja in pričanja na sodišču, pričala pa je dva meseca kasneje. Pri čemer pa obnovitveni razlog po tem členu uveljavlja njen nasprotnik.
Plačilo takse je po določbi 4. odst. 180. člena ZPP/99 procesna predpostavka za odločanje sodišča. Po navedeni določbi se tako domneva, da je bila tožba umaknjena, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana, česar pa v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti. Pritožbi je namreč tožeča stranka predložila dokazilo o tem, da je dolgovano takso plačala peti dan od prejema opomina.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru - pritožbeni razlog
Pritožnik v izvršbi oporeka resničnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine v zvezi z naročilom in prenehanjem vtoževane terjatve bo sodišče ugotavljalo v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. točke izpodbijanega sklepa.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Iz ugovoru priložene zasebne listine ni razvidno, da bi jo podpisal asignat. Tudi sicer pa bi bil po 7. členu te listine dolžnik (asignant) prost obveznosti do upnika (asignatarja) šele z izvršitvijo nakazila s strani asignanta. Tega dejstva, torej da je do izpolnitve nakazila s strani asignata že prišlo, pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval (niti dokazal), zaradi česar tudi ni mogoče zaključiti da je prišlo do prenehanja terjatve (v smislu 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ).
Knjigovodske listine, ki bi dokazovale obstoj terjatve v še spornem znesku 2,862.868,40 SIT, je bila dolžna skladno z 219. čl. in 1. odst. 299. čl. ZPP preskrbeti tožeča stranka. Šele po predložitvi teh dokazov bi jih tožena stranka lahko tudi opredeljeno izpodbijala z nasprotnimi trditvami in dokazi in šele tedaj bi sodišče lahko presodilo, ali je za razjasnitev kakšnega odločilnega dejstva potrebno strokovno znanje izvedenca, s katerim sodišče ne razpolaga (primerjaj 250. čl. ZPP). Prevalitev zbiranja dokaznega gradiva na izvedenca v določilih ZPP namreč nima nikakršne podlage. Za presojo pravno relevantnih dejstev na podlagi trditev obeh pravdnih strank in predloženih dokazov pa posebno strokovno znanje izvedenca finančne stroke ni bilo potrebno.