Toženka, ki je čekovne blankete in kartico hranila sicer skupaj v ročni torbici, vendar v zaklenjeni hiši, je ravnala s potrebno skrbnostjo, zato za minus na tekočem računu, to je škodo, ki je nastala z vnovčenjem ob vlomu v hišo ukradenih čekov, ni odgovorna.
Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da ni dovolj dokazov za zaključek, da je bilo v zavesti obdolženca, da češnja (ki je v razmerju do zemljišča stranska stvar in kot prirast k zemljišču nesamostojni sestavni del zemljišča) stoji na tujem zemljišču. Ob oceni zagovora obdolženca, izpovedbah zaslišanih prič ter listinskih dokazov (spis Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. ...) je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da glede na posestni spor v zvezi z zemljiščem, na katerem je bila posajena češnja, obdolžencu ni moč z gotovostjo dokazati, da je uničil tujo stvar. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno iz opisa dejanja v obtožnem predlogu (ki je obdolžencu očital nadaljevano kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari), navedeni očitek izpustilo.
Upnikova vloga je že ob vložitvi vsebovala vse kar mora v skladu s 1. odst. 40. člena ZIZ vsebovati predlog za izvršbo. Ponoven poziv upniku, da vlogo popravi (sklep z dne 03.06.1999) je bil zato nepotreben in sodišče prve stopnje upravičenega razloga za uporabo posledic, ki jih predvideva 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ni imelo.
Tožnik mora ob umiku izrecno zatrjevati, da ga vlaga zato, ker je nasprotnik izpolnil zahtevek, če hoče uspešno terjati povrnitev svojih stroškov. Trditev, da je bila vložitev tožbe potrebna, ne zadošča.
Sodba na podlagi pripoznave se po določbi tretjega odst. 353. čl. ZPP/77 lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
Šele na podlagi ugotovljene prave volje pogodbenih strank bo mogoče zaključiti, kaj sta pravdni stranki imeli v mislih pri sklepanju posla: predpogodbo, prodajno pogodbo z dogovorom o ari ali kaj tretjega.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost - zamuda roka - upravičenec - temelj - menjalna pogodba
Ni mogoče šteti, da je nepravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo premoženja vložena pravočasno, če je predlagatelj pravočasno vložil zahtevo za denacionalizacijo premoženja, v kateri je kot upravičenec predlagateljev oče in pravni temelj pravice do vrnitve zaplemba, v nepravočasni zahtevi pa je upravičenka predlagateljeva mati, pravni temelj podržavljenja pa je menjalna pogodba.
Pritožba graja tudi prvostopno odločbo o kazenski sankciji. Ko se zavzema za izrek pogojne obsodbe ali denarne kazni, nima prav, saj teža in družbena nevarnost obravnavanega kaznivega dejanja, ki se kažeta v pogostosti tovrstnih kaznivih dejanj in v škodi, ki jo povzročajo Republiki Sloveniji, ne dovoljuje izreka kazenske sankcije zgolj opozorilne narave, denarno kazen pa bi obdolžencu bilo mogoče izreči le z uporabo omilitvenih določil, za kar pa bi morale obstajati posebno tehtne olajševalne okoliščine, ki jih ni najti.
O ugovoru nedopustnosti izvršbe na posameznih stvareh, na katerih je bila dovoljena izvršba, mora odločiti sodišče ne glede na to, ali je rubež teh stvari že opravljen ali ne.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - krajevna skupnost
Obdolženec kot tajnik Sveta krajevne skupnosti ob izkopu gradbene jame za postavitev luči javne razsvetljave ni mogel delovati v tem svojstvu, saj tudi glede na opis njegovih del in nalog na kraju dogodka ni imel nikakršnih pristojnosti ter zato ni mogel ravnati v svojstvu odgovorne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ.
Ker je sam sodeloval v prepiru ob izkopu gradbene jame in ob predhodnem opozorilu nato zvočno posnel na diktafon izjavo prizadete, tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po členu 148 KZ, saj v opisu dejanja manjka bistveni element - prisluškovanje ali snemanje izjave ali pogovora, ki mu nista namenjena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilca zavrglo ter je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Sodišče je dolžno na narok za zapuščinsko obravnavo vabiti vse "prizadete osebe", torej tudi oporočno dedinjo iz prejšnje oporoke, ki jo je zapustnica s kasnejšo oporoko razveljavila, kajti oporočna dedinja iz prejšnje oporoke ima pravni interes, da se kasnejša oporoka razveljavi, zato ji je treba dati v zapuščinskem postopku možnost, da se izjavi o veljavnosti kasnejše oporoke (pa tudi prejšnje).
Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar. št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50% postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 795 točk; 50% postavke iz tarifne številke 13 za vrednost nad 750 točk pa je 100 točk.
Pravilno sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov za posvet s stranko (prijavljenih 10 točk), saj gre za dejanje, ki je že upoštevano pri številu točk za sestavo predloga. Stroški opomina ter administrativni stroški pa ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.
ZPPSL člen 90, 90/3, 92, 92/3, 90, 90/3, 92, 92/3.
pravni interes
Čeprav torej upnik ob predlogu izkaže, da je upravičeni predlagatelj stečajnega postopka nad dolžnikom (3. odst. 90. čl. ZPPSL), to samo zase še ne pomeni, da ima pravni interes za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Če je presoja o tem odvisna od utemeljenosti dolžnikovega pobotnega ugovora, je odločitev o tem prejudicialna za presojo o upnikovem pravnem interesu za začetek stečajnega postopka.
ZTLR člen 20, 33, 49, 51, 52, 20, 33, 49, 51, 52. ZOR člen 103, 103.
služnostna pravica
Pravna prednika tožnikov sta pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, vendar pa je bila s pogodbo in aneksom ustanovljena služnostna pravica v korist nepremičnine parc. št. 477/1. Služnost pa je ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika služnostnega zemljišča. S pogodbo z dne 2.8.1989, ki je predmet tožbenega zahtevka, je toženec odsvojil nepremičnino parc. št. 477/1 in tako na drugotoženca poleg lastninske pravice, prenesel tudi služnostno pravico. Z ničemer pa ni razpolagal z nepremičninami, ki so bile las pravnih prednikov tožnikov, zato obravnavana pogodba ni nična.
tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka - dejansko stanje - kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je mimo dejanske podlage, ki jo je uveljavljala tožeča stranka, štelo, da se vtožuje pridobitev lastninske pravice na podlagi predpisov o dedovanju. Ker je tožeča stranka ponujeno dejansko podlago sprejelo in pritožbene navedbe usmerilo nanjo, je kršitev sanirana.