odškodninska odgovornost odvetnika - zamuda pritožbenega roka - vzročna zveza
V zvezi z ugotvljanjem obstoja vzročne zveze med odvetnikovo opustitvijo - zamudo pritožbenega roka in vtoževano škodo, ki je nastala stranki s pravnomočnostjo sodbe, je potrebno oceniti, ali bi bilo pravočasno vloženo pravno sredstvo zoper sodbo uspešno ali ne.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Dejanske ugotovitve, upoštevajoč načelo restriktivnega omejevanja človekove prostosti, ne utemeljujejo maksimalne dolžine časa pridržanja, kot ga določa 2. odst. 76. čl. ZNP. Ker psihiatrično izvedensko mnenje ne vsebuje prognoze zdravstvenega stanja oziroma odgovora na vprašanje, ali je psihično ravnovesje udeleženke trajno porušeno, ni mogoče izključiti, da se bo le to popravilo do take mere, da poseg v prostost in osebno svobodo pridržane oseba ne bo več potreben.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 373, 373-3, 373-4, 354, 354/2, 373, 373-3, 373-4. ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 60, 61, 62, 63, 64, 65. ZDR člen 36, 36f, 36f/3, 36, 36f, 36f/3.
odpravnina - trajno presežni delavec - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Ob jasnih določbah sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, v katerem je navedeno, da so poravnane vse medsebojne obveznosti med strankama, delodajalec ni bil dolžan še posebej opozarjati tožnice, da se s podpisom sporazuma odpoveduje odpravnini.
Zakon o gospodarski zbornici Slovenije (Ur.l. RS št. 14/90) z odločbo ustavnega sodišča z dne 11.6.1998 (Ur.l. RS št. 49/98) ni bil razveljavljen, ugotovljeno je le neskladje z ustavo glede čl. 20 ZGZS. Pravna podlaga obveznosti plačevati članarino pa zato ni odpadla.
ZPP (1977) člen 104, 104/2, 104/3, 373, 373-4, 104, 104/2, 104/3, 373, 373-4. ZDR člen 36f, 36f.
jezik v postopku - prevod sodbe v tuj jezik
Določbi 2. in 3. odst. 104. čl. ZPP/77, ki določata enakopravno rabo drugih jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti, se po osamosvojitvi Slovenije od 25.6.1991 dalje ne uporabljata več, ker nasprotujeta pravnemu redu Republike Slovenije. V skladu z določbo 11. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91) je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenščina, oz. na območju, kjer živijo manjšine, tudi italijanščina in madžarščina. Po določbi 1. odst. 104. čl. ZPP morajo stranke podajati vloge sodišču v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, to pa tudi pomeni, da sodišče ni dolžno prevajati sodb in drugih pisanj v jezik drugih narodov oz. narodnosti bivše SFRJ. Če tožnik umakne tožbo v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja, to pomeni, da izdani sklep velja. Zato ni pravne podlage za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas po prenehanju delovnega razmerja, posledica navedenega pa je, da je tožnikov zahtevek za plačilo nadomestila plače do ponovne zaposlitve pri drugem delodajalcu neutemeljen.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36d, 36e, 36d/1, 36e/1, 36d, 36e, 36d/1, 36e/1.
trajno presežni delavec - invalid
1. Delavec sodi v zaščiteno kategorijo delavcev iz 1. odst. 36. d čl. ZDR le, če ima status invalida v času ugotavljanja presežnih delavcev pri toženi stranki, oz. če mu je kasneje v postopku pred pristojnimi organi ZPIZ priznan status invalida, z nastankom invalidnosti najkasneje do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. 2. Delavec ne more zahtevati ugotovitve, da mu delovno razmerje ni prenehalo kot trajnemu presežku v sporu, ki se nanaša le na zakonitost (ugotovitvenega) sklepa delodajalca o datumu prenehanja delovnega razmerja po poteku 6-mesečnega odpovednega roka, če je predhodno izdani sklep o prenehanju delovnega razmerja, s katerim je bil določen kot trajni presežek, postal dokončen in pravnomočen, ker delavec zoper sklep ni ugovarjal.
Delavec ne more uveljavljati odškodnine za neizrabljeni letni dopust, če niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti v skladu s splošnimi načeli o odškodninski odgovornosti - nedopustno ravnanje, krivda na strani delodajalca, škoda na strani delavca in vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem. Če delavec za izrabo dopusta pred uvedbo stečaja sploh ne zaprosi, ne glede na razloge (predvideni kolektivni dopust, nujno delo), ni mogoče očitati delodajalcu, da je s svojim ravnanjem delavcu onemogočil izrabo dopusta.
ZPP (1977) člen 154, 154/1, 166, 166/1, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 368, 154, 154/1, 166, 166/1, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 368. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
neopravičen izostanek pet delovnih dni - poziv delodajalca za vrnitev na delo - odklonitev podpisa povratnice
Če je delavka prejela sklep delodajalca, s katerim jo je ta pozval nazaj na delo, je neopravičeno izostala z dela, če se na poziv ni javila na delo, zato ji je delovno razmerje zakonito prenehalo po 6. tč. 1. odst. 100. člena ZDR. Dejstvo, da ni hotela podpisati prejema pošiljke - poziva na delo na povratnici, ne vpliva na zakonitost odločbe delodajalca.
ZPP (1977) člen 154, 154/1, 166, 166/1, 368, 154, 154/1, 166, 166/1, 368. ZPP člen 498, 498.
plača direktorja - splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo
V primeru, da je plača direktorja opredeljena v individualni pogodbi o zaposlitvi in se v ničemer ne sklicuje na Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, se tožnik - direktor neutemeljeno sklicuje na določbe SKPG, ki določa, da za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili ne veljajo določbe kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na plače.
Mnenje izvedenca, ki ga je zaradi ugotovitve utemeljenosti odškodninskega zahtevka angažirala zavarovalnica, ne predstavlja dokaza, na katerega se sodba ne bi smela opirati, zato zahteva za izločitev ni utemeljena.
Odpravnina, izplačana zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, je prejemek, od katerega se davek od osebnih prejemkov ne plačuje po izrecni določbi 1. alinee 3. točke 19. člena Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 71/93 do 87/97). Zato delavcu pripada odpravnina v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v organizaciji oz. pri delodajalcu, izračunana na podlagi neto in ne bruto plače.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa člen 2, 2/2. ZDDV člen 13, 13/1, 21, 21/1, 76, 76/1.
stroški postopka - odmera pravdnih stroškov - stroški zastopanja - davek na dodano vrednost (DDV) - odvetnik kot davčni zavezanec
Če je odvetnik davčni zavezanec za DDV (promet v letu 1998 večji kot 5.000.000,00 SIT, kar izkazujejo podatki v spisu), je izdatek v zvezi z zastopanjem tudi DDV, zato mora sodišče pri odločanju, katere stroške mora nasprotna stranka povrniti stranki, ki je v pravdi uspela, upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila DDV od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki jih prizna odvetniku po 1. odst. 155. člena ZPP.
Obrestna mera R + 8% navedena v 10. tč. 48.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne predstavlja kogentne obrestne mere, ki je bila uzakonjena s spremembami navedenega zakona v letu 1993. Določba 48.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je le interpretativne narave in kogentne obrestne mere tako ne določa, kot to napačno navaja senat sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, zaradi česar ni mogoče govoriti o izključitvi retroaktivne uporabe tega določila, če je posamično kaznivo dejanje navedeno v kazenskem zakonu kot samostojnem zakonu storjeno v obliki, ki ga predvideva 48a člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Obrestna mera v višini R + 8 % navedena kot kriterij za izračun višine škode je tako navedena le kot tista obrestna mera, ki naj bi ohranjala vrednost sposojenih sredstev.
ničnost pogodbe - sosporništvo - nujno in enotno sosporništvo
Kadar je ugotovitev ničnosti vsebovana v tožbenem zahtevku, mora biti ta naperjena proti vsem pogodbenim strankam. V takem primeru namreč postane odločitev o ničnosti pravnomočna. Z učinkom pravnomočnosti pa ni mogoče odločiti o ničnosti pogodbe samo zoper eno pogodbeno stranko, zoper drugo pa ne.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 358, 358-3, 373, 373-4, 354, 354/2, 358, 358-3, 373, 373-4. ZDR člen 36f, 36f-3, 36f, 36f-3. Zdoh člen 19, 19-3, 19, 19-3.
ugotovitev obstoja terjatve - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - umik tožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
1. Če sodišče ne odloči o tožbenem zahtevku zoper eno od toženih strank in stranke ne zahtevajo izdaje dopolnilne sodbe v 15 dneh, se šteje, da je tožba zoper to stranko umaknjena.
2. Tožena stranka, zoper katero je tožba umaknjena, nima pravnega interesa za pritožbo, zato le ta ni dovoljena in se zavrže.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora
Ker je bil obtoženec sicer s še ne pravnomočno sodbo spoznan za krivega storitve kvalificirane oblike kaznivega dejanja ropa po 3. odst. 213. čl. KZ, pred tem pa je bil že dvakrat pravnomočno kaznovan za kaznivi dejanji velike tatvine po čl. 212/1 KZ in enkrat za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/2 in 1 KZ, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je do izreka obsodilne sodbe obtožencu podaljšalo pripor po 3. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP.
Ni mogoče zavreči tožbe, če se naslovnik pisanja, z naslova, navedenega na pisanju ni odselil, temveč je le začasno odsoten. V takem primeru je treba uporabiti določbe o fikciji vročitve.
ZDR člen 105, 106, 105, 106. ZTPDR člen 80, 83, 83/1, 80, 83, 83/1. ZPP člen 350, 366, 350, 366.
procesna predpostavka - pravočasnost ugovora pri delodajalcu
V primeru molka organa pri delodajalcu v ugovornem postopku, so pogoji za sodno varstvo odvisni od pravočasnosti vložitve ugovora pri delodajalcu po določbi 80. čl. ZTPDR, pri čemer mora sodišče ugotoviti, kdaj je delavec izvedel, da mu je delovno razmerje prenehalo.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 107, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 107. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
pravica do odpravnine trajnega tehnološkega viška - odpoved - pisna oblika - napake volje
Pravici do odpravnine presežnemu delavcu, ki mu gre po samem zakonu, se delavec lahko odpove, vendar mora biti odpoved dana v pisni obliki. Delavec lahko tako izjavo izpodbija zaradi grožnje, bistvene zmote, prisile ali prevare v roku, določenem v 117. čl. ZOR. Pravica zahtevati razveljavitev sporazuma oz. dogovora preneha s pretekom enega leta od prenehanja napake volje (sile, zmote ali zvijače). Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bil dogovor sklenjen.
Voljo živeti skupaj kot mož in žena morata imeti oba partnerja. Če jo ima samo eden, gre za neupoštevno mentalno rezervacijo. Po drugi strani pa je treba šteti, da se partnerja ne moreta odpovedati posledicam, ki jih določa zakon za zunajzakonsko skupnost, če sta živela v taki življenjski skupnosti.