Z izpodbijanimi kompenzacijami je tožena stranka prejela celotno poplačilo terjatev do tožeče stranke, njena korist pa je bila v tem, da ji ni bilo treba plačati dolgov v enaki višini tretjemu udeležencu v verižnih kompenzacijah. V razmerju do tožeče stranke je imela korist od izpodbijanega pravnega dejanja le tožena stranka in ne tudi tretji udeleženec verižnih kompenzacij, zato je tožeča stranka pravilno uperila tožbeni zahtevek le zoper toženo stranko.
Upniki niso le navadni upniki, temveč tudi upniki prednostnih terjatev in zavarovanih terjatev. Pravna dejanja so torej izpodbojna v primeru, da bo poplačilo katerihkoli stečajnih upnikov manjše, kot pa bi bilo v primeru, da izpodbijano pravno dejanje ne bi bilo storjeno.
Ker tožena stranka ni niti navedla ustreznih dejstev, ki bi upravičevala nujnost v smislu 1. odstavka 399. člena ZGD-1, je sodišče prve stopnje pravilno tožbenemu zahtevku ugodilo in s tem delničarjem omogočilo, da bodo prejeli vsaj minimalno zagotovljeni znesek udeležbe na dobičku.
Ne zadostuje, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni ali nujni, saj se tudi nujni ukrepi načeloma lahko opravijo brez posega v pravico do delitve vsaj dela dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.
revizija – rok za vložitev pravnega sredstva – pooblastilo za revizijo – sosporniški intervenient – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravica do sodnega varstva – pravica do enakega varstva – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – nerazumljiva vloga
Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient, kar pa ne pomeni, da jo lahko vloži v drugačnem (daljšem) roku, kot ta velja za stranko.
Pooblastilo je v procesno-tehničnem smislu priloga vloge; tako torej ni mogoč zaključek, da predložitev pooblastila pomeni, da je vložena tudi revizija
Dejstvo, da niti pooblaščenec niti administracija odvetniške pisarne pomanjkljivosti glede pooblastila ter navedbe stranke v vlogi nista zaznala, ni mogoče razlagati drugače, kot pomanjkanje skrbnosti.
Dejstvo, da je bila kot vlagatelj revizije navedena tožeča stranka, ki izrednemu pravnemu sredstvu ni predložila pooblastila v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP, ne pomeni nerazumljive vloge.
odločanje o predlogu za odpust obveznosti – selitev v tujino
Namen odpusta obveznosti, višina obveznosti in izvajanje nadzora nad dolžnico v času preizkusne dobe tako s strani upravitelja kot tudi upnikov, v tej fazi postopka niso odločilne. Navedene okoliščine so lahko predmet odločanja sodišča šele v nadaljnjem postopku, kolikor bodo upniki ali upravitelj vložili ugovor proti odpustu obveznosti.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem – procesna predpostavka – zakonski rok – brezplačna pravna pomoč
Plačilo predujma ali njegova oprostitev z odločbo o brezplačni pravni pomoči je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka. Rok, določen v tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, je zakonski rok, zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da dolžnik še ni prejel odločbe o brezplačni pravni pomoči, ne vpliva na pravilnost odločitve.
spor majhne vrednosti - odmera stroškov postopka - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Tožnica ni upravičena do povrnitve sodne takse, saj po ZST, ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo, za transformacijo izvršilnega postopka v pravdnega sodna taksa ni bila predvidena.
Pravilnik o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih člen 45, 47, 47/3, 51.
izvedenina – izvedenec finančne stroke – izjemno zahtevno mnenje – povečanje do 50% - dodatno vložen čas – predujem
Izvedenec je upravičen do nagrade in stroškov v skladu s Pravilnikom, zato sklicevanje na nesorazmernost med višino priznanih stroškov in višino založenega predujma ni utemeljeno. Izvedenka ni pojasnila, za kaj bi ji šel dodatno vložen čas za obračune in izdelavo analitičnih evidenc.
pomanjkljiva dokazna ocena – neopredelitev do dokaznih predlogov - dopolnilni sklep o stroških
Sodišče prve stopnje dokazov, na katere se je sklicevala tožeča stranka, v sodbi ni niti omenilo, kaj šele, da bi se o njih izjasnilo. Sodba sodišča prve stopnje s tem nima razlogov o relevantnih trditvah tožeče stranke, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – VARSTVO KONKURENCE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074634
ZPOmK člen 10, 17, 37, 44. ZPOmK-1 člen 62, 62/2. ZOR člen 16, 165, 189, 189/3. OZ člen 10, 168, 168/3. ZPP člen 186, 215, 216, 247, 249, 286, 286/5.
zloraba prevladujočega položaja – predpostavke odškodninske odgovornosti – aktivna legitimacija – višina škode – izgubljeni dobiček – sukcesivno nastajajoča škoda – zastaranje odškodninskega zahtevka – prosti preudarek – ne ultra alterum tantum – izvedensko mnenje – zahteva za izločitev izvedenca – nagrada izvedenca – potrebni stroški -privilegirana sprememba tožbe – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – odločanje po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu
Tožeča stranka ni nosilec pravice, ki jo s tem zahtevkom uveljavlja, kar pomeni, da ji po materialnem pravu takšno upravičenje (zahtevati od tožene stranke vključitev njenih CD-romov v I. pakete) ne pripada.
Poglavitni učinek ugotovitvene odločbe Urada je, da prizadetim udeležencem na trgu olajšuje uveljavljanje morebitnih odškodninskih zahtevkov. Eventuelno bi bilo mogoče tem udeležencem priznati upravičenje do prepovednih zahtevkov (prepoved nadaljnjih kršitev bi sicer praviloma moral izreči Urad v posledici ugotovljene zlorabe), nihče od njih pa nima samostojnega tovrstnega dajatvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka.
Delna odločba Urada ne ureja vprašanja vzročne zveze kot predpostavke civilnopravnega instituta odškodninske odgovornosti, vendar pa ga ureja v konkurenčnopravnem kontekstu.
Tožeči stranki ni bilo treba dokazovati vzročne zveze med kršitvijo in zatrjevano škodo, pač pa zgolj vzročno zvezo med že ugotovljenimi protikonkurenčnimi učinki in nastalo škodo.
Škoda v višini tržne vrednosti izgubljenih naročnikov je pravno priznana. Kot merilo dobička, „ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari“ se lahko uporabijo podatki o doseženem dobičku kršitelja. Če je ocena višine nastale škode lahko samo približna, zato je še posebej pomembno, da sodišče pri odločanju o višini škode ne uporabi previsokega dokaznega standarda (dokazne mere). V takšnem primeru je treba uporabiti pravilo prostega preudarka iz 216. člena ZPP.
individualizacija premičnin – rubež premičnin – lastništvo tretjega – ugovor tretjega – lastninska pravica na predmetu izvršbe – meritorna obravnava pred rubežem - odvzem možnosti obravnavanja
Res je sicer, da predmet izvršbe pred opravo rubeža še ni popolnoma individualiziran. Vendar je trditev tretjega, da so vse premične stvari na naslovu, na katerem je dolžnik (sicer) prijavljen, njegove, dovolj določna oziroma vsaj določljiva, da je te predmete mogoče individualizirati. Gre za nedoločen, toda določljiv skupek stvari z navedbo, kje se nahajajo (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 513/2001). Tretji v obravnavani zadevi določno uveljavlja lastništvo na vseh premičninah na naslovu bivanja dolžnika, ne pa tudi na morebitnih drugih dolžnikovih premičninah, za izvršbo na slednje ni nobene ovire.
Zahtevek za povračilo izgubljenega zaslužka ni bil obrazložen in dokazno podprt v tolikšni meri, da bi bil mogoč preizkus ustreznosti priglašenega zahtevka. Sklicevanje na priporočeno urno postavko inženirske zbornice ne predstavlja relevantne podlage za odmero izgubljenega zaslužka, ne da bi bilo v zahtevku določneje obrazloženo in specificirano, kolikšen je konkretni, na pritožnikov poklic oz. delo nanašajoč se izgubljeni zaslužek zaradi njegovega prihoda na sodišče.
podjemna pogodba – razlaga pogodbe v nasprotju z njeno vsebino – trditvena podlaga – kršitev razpravnega načela
V obravnavanem primeru s strani pravdnih strank ni bila ponujena nobena trditvena podlaga, ki bi zahtevala presojo pogodbene vsebine na drugačen način kot glasi, na kar tožeča stranka v pritožbi tudi utemeljeno opozarja. Zato sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage, da vsebino Pisma o nameri razlaga drugače kot glasi.
prava neuka stranka – pouk o procesnih pravicah – odsotnost z naroka – opravičljiv razlog – zdravniško potrdilo
V sklop procesnih pravic, o katerih mora sodnik seznaniti prava neuko stranko, sodi tudi opozorilo, da je potrebno izostanek z naroka opravičiti z zdravniškim potrdilom, ki je izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0077319
ZVEtL člen 4, 6.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – pridobitni naslov – namen ZVEtL - upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu – dejanska volja solastnikov – priposestvovanje – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina
V obravnavanem primeru je upoštevaje specifičnost situacije bistveno, ali tisti posamezni deli stavbe, ki jih zasedajo posamezni solastniki (tisti, s katerimi se je pravni promet že odvijal in tisti, na katerem svoje upravičenje zatrjuje predlagatelj) ustrezajo tudi dejanski volji solastnikov. Če spora o tem ni, potem dejstvo, da predlagatelj nima pravnega naslova za del posameznega dela stavbe, ki ga zaseda, ne more biti ovira za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL, ker je logično, da je z razpolaganji z vsemi ostalimi posameznimi deli stavbe, razen s predlagateljevim, že prišlo do dejanske razdružitve solastnine, za katero še ni bila vzpostavljena etažna lastnina.
V obravnavanem primeru se je zato treba vprašati, ali je šlo za umik tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, kajti le v tem primeru mora toženec tožniku povrniti pravdne stroške, sicer velja pravilo iz že citiranega zakonskega določila.
Za odločanje o stroških postopka je bistveno, da tožnik ni umaknil tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, pa ni pomemben.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO
VSL0077828
URS člen 140, 140/2. ZOFVI člen 81, 82. ZLS člen 24, 25. ZOR člen 218. ZPP člen 1, 339, 339/2, 339/2-3.
financiranje prevozov osnovnošolcev po nevarnih poteh – spor med državo in občino – zavrženje tožbe – sodna nepristojnost
Organizacija in izvedba brezplačnih šolskih prevozov je izvirna naloga lokalne skupnosti, je pa z ureditvijo po 81. členu ZOFVI tožena stranka prevzela obveznost njenega financiranja. Ob takšni situaciji je mogoča analogija s položajem, kadar država na občino prenese naloge iz svoje pristojnosti in je zavezana k njihovemu financiranju, pri čemer se nadalje zastavi vprašanje obstoja sodne pristojnosti. Občina glede višine sredstev, ki jih je dolžna kriti država zaradi prenosa posameznih nalog iz državne pristojnosti na občino, lahko sproži spor pred arbitražo, ki jo sestavlja enako število predstavnikov občine in vlade. Če spora ni mogoče rešiti na ta način, odloči Vrhovno sodišče v upravnem sporu meritorno.