CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059957
ZPP člen 443, 443/1, 452, 452/2, 452/3, 458, 458/1. OZ člen 39. ZNPosr člen 2, 2-5, 25.
ničnost pogodbe - spor majhne vrednosti - načelo javnosti - pogodba o nepremičninskem posredovanju - nedopustna kavza - število dopustnih vlog - vložitev tretje vloge v zakonskem roku
Stranka lahko v sporu majhne vrednosti, poleg tožbe oziroma odgovora na tožbo, lahko vloži le eno pripravljalno vlogo. Vložitev te vloge je sicer res vezana na rok 8 dni od prejema odgovora na tožbo (oziroma poziva, da to stori), vendar pa to ne pomeni, da v tem roku lahko vloži poljubno število vlog. Vsaka dodatna vloga stranke, četudi vložena v zakonskem roku pomeni dodatno vročanje nasprotni stranki in s tem tudi pravico slednje, da se o njej izjavi, to pa pomeni dražji in daljši postopek.
Pogodbo o posredovanju je toženka morala podpisati pred ogledom, ko je tožeči stranki bilo jasno, da za toženko v zvezi z oglaševanim stanovanjem ne bo nobenega prizadevanja najti fizično ali pravno osebo, ki bo s toženko pripravljena skleniti pogodbo. Z vidika tožeče stranke je bil namen sklenjene pogodbe s toženko, da pridobi pravico do plačila brez ustrezne protidajatve, ki je sicer za te pogodbe značilna in kot jo opredeljuje ZNPosr. Takšna podlaga pa ni dopustna, saj nasprotuje ZNPosr, je pa tudi nemoralna.
ZIZ člen 3, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 34/4, 55, 55/1, 169, 169/1. ZPP člen 7, 7/1, 100, 100/1, 337, 337/1. SPZ člen 118. SZ-1 člen 48.
objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - predlog za omejitev izvršbe - nepotrebnost novih izvršilnih sredstev – načelo sorazmernosti – zloraba procesnih pravic – nedopustna pritožbena novota – veljavnost pooblastila ob spremembi zakonitega zastopnika - skupnost etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske hiše
Sodišče prve stopnje v okviru 3. člena ZIZ ni bilo zadolženo samo ugotavljati vrednosti predmetov, na katere je predlagana in dovoljena izvršba, pri čemer dolžnik ni predlagal omejitve izvršbe le na en predmet poleg doslej dovoljenih, temveč je predlagal omejitev izvršbe le na do sedaj dovoljena izvršilna sredstva, za katera pa se je izkazalo, da niso bila uspešna.
Sprememba zakonitega zastopnika ne vpliva na pravilno dano pooblastilo odvetniku s strani prvotnega zastopnika, razen če novi zastopnik ali sami upniki to pooblastilo prekličejo.
stroški upravljanja – ključ delitve stroškov – velikost solastniškega deleža – določitev solastniških deležev – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo
Trditveno breme o tem, da se izračun, ki ga je uporabila tožeča stranka, ne razlikuje od izračuna, ki izhaja iz Pogodbe o upravljanju ali iz določbe 182. člena SZ-1, je bilo na tožeči stranki, ki pa mu ni zadostila.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076082
ZPP člen 154, 154/2. OZ člen 131, 187, 299.
izvedba del – odškodninska odgovornost – naročnik del - izvajalec del – investitor – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti od premoženjske škode – stroški postopka – stroški po temelju – stroški po višini
Druga tožena stranka je kot izvajalka odgovorna za škodo tožniku, tudi če je ta posledica nedopustnega ravnanja prvotožene stranke kot investitorja. To pa pomeni, da se pritožnica ne more sklicevati na to, da ne odgovarja za škodo, ker je delala samo po naročilu investitorja, ki naj bi bil glede na vsebino pogodbe dolžan tudi priskrbeti soglasje lastnika za posege.
Določba 299. člena OZ veže zamudo dolžnika na njegovo seznanjenost z dolžnostjo plačati določeno denarno obveznost, kar v konkretni zadevi pomeni, da je druga tožena stranka vsekakor dolžna plačati zakonske zamudne obresti za prisojeno premoženjsko škodo od vročitve tožbe in ne šele od izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja.
ZZLPPO člen 6, 51, 51/1. ZLPP člen 17, 17/2. ZZK-1 člen 13a.
pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZLPPO – priposestvovanje lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – identifikacijski znak nepremičnine v izreku sodbe
Pravna oseba je lahko na podlagi ZLNDL pridobila lastninsko pravico le v primeru, če je ob svojem lastninskem preoblikovanju v otvoritveno bilanco vključila nepremičnine, na kateri je imel njen pravni prednik kot podjetje v družbeni lastnini pravico uporabe.
Predpostavka za ocenjevanje pravočasnosti uveljavljanja obogatitvenega zahtevka je prehod koristi od prikrajšane na okoriščeno stranko. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da Z. I., d.d. še ni prenehal uporabljati nepremičnine, je njegova odločitev, da do zastaranja še ni moglo priti, tudi pravno pravilna.
Do nove oznake identifikacijskega znaka sporne nepremičnine v izreku sodbe je prišlo zaradi spremembe ZZK-1 Tako ni prišlo do spremembe tožbe niti do odločanja mimo ali preko zahtevka. Vsebinsko je odločeno o isti nepremičnini, na katero se je nanašal tožbeni zahtevek, in ki je bila ob vložitvi tožbe identificirana na način, kot je določal tedaj veljavni ZZK-1.
Stališče tožeče stranke, da bi, če bi vzdržali razlogi sodišča prve stopnje, le to moralo ugotoviti nesklepčnost tožbe že ob pričetku obravnavanja, ne pa 6 let po nepotrebnem voditi pravdo, na pravilnost sodbe ne vpliva, zato pritožbeno sodišče tega razloga ne more upoštevati kot bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi ni več oporekala obstoju obligacijskega razmerja med strankama in je potrdila, da je temelj njunega medsebojnega poslovanja pogodba o finančnem leasingu premičnin. Prav ima, da je po materialnem pravu merodajen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ne ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi. S širitvijo prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ na ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi bi dolžnik naknadno pridobil možnost spreminjati že vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi ter se na ta način izogniti domnevi nevarnosti. To bi bilo z vidika upnika nedopustno. Dolžnik se mora že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi zavedati posledic, ki jih prinaša ugovor, v katerem zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, če potem upnik predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
SZ-1 člen 109, 109/1, 111, 111/1, 111/2, 111/3, 196, 196/1, 196/1-3. SZ člen 117, 147, 148, 150. OZ člen 610, 610/1.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – smrt najemnika – pravica zakonca najemnika – imetnik stanovanjske pravice – zahteva za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino
Do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti nekdanjega imetnika stanovanjske pravice glede stanovanj, vrnjenih v denacionalizacijskem postopku, je upravičen tudi imetnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner.
Ker je lastnik stanovanja dolžan, da v primeru pravočasne zahteve sklene najemno pogodbo z zakoncem pod istimi pogoji, kot je bila sklenjena s pokojnim najemnikom, tožnik pa je tako toženkino zahtevo odklonil, je razlog za neobstoj najemne pogodbe na strani tožnika.
odpoved družbene pogodbe – družba z neomejeno odgovornostjo - odpovedni rok – kogentnost
Ni res, da določba 1. odstavka 106. člena ZGD-1 ni kogentna in da se družbeniki v času trajanja družbene pogodbe lahko kadarkoli dogovorijo o odpovedi družbene pogodbe s strani enega od družbenikov, če o tem obstoji soglasje družbenikov. ZGD-1, ki je lex specialis v razmerju do določb OZ, določa, da lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem.
lastninska pravica – solastnina – načini pridobitve – priposestvovanje – predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobroverna posest – domneva dobre vere – pravdni stroški – nagrada za narok
O dobroverni posesti je mogoče govoriti le takrat, kadar je nekdo v opravičljivi zmoti, da stvar poseduje kot lastnik. Če posestnik v zemljiško knjigo ni vpisan kot lastnik, morajo biti podane neke posebne, izredne okoliščine, ki lahko opravičijo njegovo zmotno prepričanje, da je lastnik nepremičnine. Izjeme bodo opravičene predvsem takrat, ko razlogov za to, da pridobitev pravice ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ni mogoče pripisati pridobitelju.
ZOdvT je uvedel načelo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi, izjema od tega načela pa predstavlja le nagrada za narok v kazenskem postopku in postopkih o prekrških. Pravi pomen besedne zveze „nagrada za narok“ po tar. št. 3102 je tako ta, da vključuje nagrada za narok, nagrado za vse naroke.
Zaradi precejšnjega števila medsebojnih zahtevkov, ki jih sodedinje uveljavljajo v zvezi z zapuščino, ne more biti edini kriterij za napotitev, čigava pravica je manj verjetna, kot je določeno v prvem odstavku 213. člena ZD, ampak je treba upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, tako zapuščinskega kot z njim povezanih pravdnih postopkov.
dedovanje na podlagi oporoke – pogoji za veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – neveljavnost oporoke – oblike oporoke – lastnoročna oporoka – dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenec – pravica do izjave – pravica do sodelovanja v postopku
Da je toženec „zlorabil zapustnikovo bolezen“, je splošna, pavšalna trditev, ki sama po sebi ne more voditi k sklepu o neveljavnosti oporoke zaradi sile, grožnje, zvijače ali zmote.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0076590
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 502/2-1, 502/4. ZSReg člen 35.
registrski postopek – vpis sprememb – vpis izključitve družbenika – poslovni delež izključenega družbenika – sklic skupščine – dnevni red – sprememba dnevnega reda
Vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD, niti same izvedbe takšnega postopka, saj ZGD med drugim družbenikom daje na razpolago določen čas, da odločijo o usodi zneska osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež izključenega družbenika.
Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev, temveč le, ali je bil sklep o izključitvi sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe.
sodna ureditev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – dokazna ocena
Odločanje po pravičnosti pride v pošev šele, ko ni mogoče z zadostno stopnjo prepričljivosti ugotoviti, ali so pred nastankom spora udeleženci uporabljali to zemljišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076611
ZPP člen 7, 212, 286. OZ člen 633-639.
gradbena pogodba – trditvena podlaga – pobotni ugovor – jamčevanje za stvarne napake – odprava napak – povračilo stroškov plačanih drugemu izvajalcu – dodatna dela – izvedensko mnenje
Toženec glede tožbenega zahtevka za plačilo stroškov drugemu izvajalcu, ki ga uveljavlja v pobot, ni ponudil dejstvene podlage. Stranki, očitno pa tudi sodišče, sta prepustili ugotavljanje dejanskega stanja (brez dejstvene podlage) izvedencu na podlagi predložene listinske dokumentacije.
Če obdolženec uveljavlja, da je pil alkoholne pijače po prometni nesreči, sodišče postavi izvedenca toksikologa, da glede na rezultate strokovnega pregleda ugotovi, kolikšna je bila stopnja alkohola v krvi v času prometne nesreče.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza in s tem njegove dokazne vrednosti, sloni ne le na njegovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – pomen prizadete dobrine - namen odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – zapadlost terjatve – začetek teka zamudnih obresti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi razžalitve dobrega imena in časti oškodovancu pripada le, če razžalitev povzroči škodno posledico (duševne bolečine). Duševne bolečine morajo biti intenzivne, dolgotrajne in se morajo odražati v okolju, v katerem oškodovanec živi in dela.