negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem – pasivna legitimacija pri negatorni tožbi – priposestvovanje stvarne služnosti - odvajanje fekalnih in odpadnih voda preko tuje nepremičnine
Po 99. členu SPZ je pasivno legitimiran tisti, ki protipravno vznemirja lastnika pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Če je torej tožnik ocenil, da ga moti samo toženčevo ravnanje, ni nobene potrebe, da bi moral tožiti tudi drugega solastnika.
Urejeno odvajanje fekalnih in odpadnih voda preko tuje nepremičnine po svoji vsebini predstavlja stvarno služnost, zaradi katere mora lastnik služeče nepremičnine trpeti določene omejitve svoje lastninske pravice oziroma dopuščati (upravičene) posege lastnika gospodujoče nepremičnine.
ZDR člen 31, 32, 174. Pravilnik o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah člen 24, 24/2, 24/2-3, 24/2-4.
disciplinski postopek – denarna kazen – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pristojnosti in odgovornosti vodje del in pooblaščenega delavca za vzdrževanje voznega omrežja
Tožnik je bil kot delovodja (pri opravljanju del vzdrževanje vozne mreže med železniškima postajama) dolžan od podrejenih delavcev zahtevati uporabo ustrezne zaščitne opreme, kot je to določeno v 24. členu Pravilnika o varstvenih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah. Ta Pravilnik določa, da po prejemu dovoljenja za delo vodja del izda svojim delavcem dovoljenje za začetek del, ter da je od prejema dovoljenja za delo vodja del na delovišču odgovoren za varnost delavcev po določbah tega pravilnika.
lastninska pravica – solastnina – načini pridobitve – priposestvovanje – predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobroverna posest – domneva dobre vere – pravdni stroški – nagrada za narok
O dobroverni posesti je mogoče govoriti le takrat, kadar je nekdo v opravičljivi zmoti, da stvar poseduje kot lastnik. Če posestnik v zemljiško knjigo ni vpisan kot lastnik, morajo biti podane neke posebne, izredne okoliščine, ki lahko opravičijo njegovo zmotno prepričanje, da je lastnik nepremičnine. Izjeme bodo opravičene predvsem takrat, ko razlogov za to, da pridobitev pravice ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ni mogoče pripisati pridobitelju.
ZOdvT je uvedel načelo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi, izjema od tega načela pa predstavlja le nagrada za narok v kazenskem postopku in postopkih o prekrških. Pravi pomen besedne zveze „nagrada za narok“ po tar. št. 3102 je tako ta, da vključuje nagrada za narok, nagrado za vse naroke.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da ima tožena stranka možnost, da si zagotovi sredstva za plačilo sodne takse.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – skrbnost – mokra in spolzka tla - keramična tla s keramiko manjše zdrsljivosti – naključje – pasivna legitimacija zavarovalnice
Nesrečno naključje, katerega rezultat je nastala škoda, v odsotnosti krivca zanjo ali pa okoliščin, ki pogojujejo objektivno odgovornost, bremeni tistega, ki se mu je pripetilo.
V našem pravu je krivdna odgovornost pravilo, objektivna odgovornost pa izjema in je treba že po splošnem interpretacijskem pravilu izjeme tolmačiti ozko. Bolj konkretno pa velja, da sodobna sodna praksa odškodninskega področja oži doseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari (in dejavnosti), ki same po sebi, manj pa glede na vsakokratne okoliščine primera, pomenijo povečano nevarnost. Če namreč iz same stvari (ali dejavnosti) ne izhaja nevarnost, ki presega običajno raven, stvar (ali dejavnost) pa postane nevarna šele zaradi določenih okoliščin, je povzročitev teh okoliščin večinoma možno pripisati ravnanju (vključno z opustitvami) določenih oseb.
Objektivna odgovornost je pridržana za obravnavanje tistih dejavnosti, iz katerih kljub ustrezni pazljivosti izhajajo nadpovprečni riziki za varnost ljudi in premoženja.
Keramična tla s keramiko manjše zdrsljivosti ne predstavljajo povečane nevarnosti za okolico.
Trditveno in dokazno breme glede višine stroškov za opravo nadomestnega dejanja ima upnik v predlogu za izvršbo in ne dolžnik v ugovoru. Če sodišče takemu predlogu ugodi, mora sklep vsebovati tudi naložitveni del, kot to izhaja iz drugega odstavka 225. člena ZIZ, izvršba pa se opravi na račun sodišča (gre za obliko sodnega depozita).
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076082
ZPP člen 154, 154/2. OZ člen 131, 187, 299.
izvedba del – odškodninska odgovornost – naročnik del - izvajalec del – investitor – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti od premoženjske škode – stroški postopka – stroški po temelju – stroški po višini
Druga tožena stranka je kot izvajalka odgovorna za škodo tožniku, tudi če je ta posledica nedopustnega ravnanja prvotožene stranke kot investitorja. To pa pomeni, da se pritožnica ne more sklicevati na to, da ne odgovarja za škodo, ker je delala samo po naročilu investitorja, ki naj bi bil glede na vsebino pogodbe dolžan tudi priskrbeti soglasje lastnika za posege.
Določba 299. člena OZ veže zamudo dolžnika na njegovo seznanjenost z dolžnostjo plačati določeno denarno obveznost, kar v konkretni zadevi pomeni, da je druga tožena stranka vsekakor dolžna plačati zakonske zamudne obresti za prisojeno premoženjsko škodo od vročitve tožbe in ne šele od izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja.
SZ-1 člen 109, 109/1, 111, 111/1, 111/2, 111/3, 196, 196/1, 196/1-3. SZ člen 117, 147, 148, 150. OZ člen 610, 610/1.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – smrt najemnika – pravica zakonca najemnika – imetnik stanovanjske pravice – zahteva za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino
Do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti nekdanjega imetnika stanovanjske pravice glede stanovanj, vrnjenih v denacionalizacijskem postopku, je upravičen tudi imetnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner.
Ker je lastnik stanovanja dolžan, da v primeru pravočasne zahteve sklene najemno pogodbo z zakoncem pod istimi pogoji, kot je bila sklenjena s pokojnim najemnikom, tožnik pa je tako toženkino zahtevo odklonil, je razlog za neobstoj najemne pogodbe na strani tožnika.
klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila – vročanje pravni osebi na sedežu družbe – prepozna pritožba
Vročilnica obstaja, na njej je podpis prevzemnika, čeprav ni pečata in datuma, izpisanega z besedo. Vročitev je opravil kurir, vročilnica kot javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar je v njej navedeno, zato bi moral pritožnik njeno veljavnost izpodbiti.
dedovanje na podlagi oporoke – pogoji za veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – neveljavnost oporoke – oblike oporoke – lastnoročna oporoka – dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenec – pravica do izjave – pravica do sodelovanja v postopku
Da je toženec „zlorabil zapustnikovo bolezen“, je splošna, pavšalna trditev, ki sama po sebi ne more voditi k sklepu o neveljavnosti oporoke zaradi sile, grožnje, zvijače ali zmote.
vpis spremembe pri članih nadzornega sveta – deklaratornost vpisa – vpis podatkov za nazaj – prenehanje pritožnikove funkcije v organu nadzora – nedovoljena pritožba
Pritožniku je funkcija člana v organu nadzora subjekta vpisa prenehala, zato nima pravnega interesa za pritožbo.
Vpisi podatkov o članih nadzornega organa pri subjektu vpisa so le deklaratornega značaja. Zato zadostuje, da se o njih vpisujejo le tekoči podatki in ne podatki za nazaj.
nezgoda pri delu – odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – krožna žaga – nevarna stvar – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ker je za obstoj odškodninske obveznosti po principu objektivne odgovornosti ključna vzročna zveza med obratovanjem nevarne stvari oziroma opravljanjem nevarne dejavnosti ter škodo in ne vzročna zveza med škodo in (morebitnim) protipravnim ravnanjem ali opustitvijo odgovorne osebe, v postopku ugotovljeni pomanjkljivi nadzor delodajalca, neustrezna organizacija delovnega procesa (nezagotovljena pomoč sodelavca) in odsotnost ustreznih delovnih pripomočkov (podajalne naprave), na obstoj toženkine odgovornosti ne vplivajo.
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je krožna žaga nevarna stvar. Gre za stvar, pri obratovanju katere obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane znatna škoda, pri tem pa te škode kljub zadostni skrbnosti in upoštevanju varstvenih pravil ni mogoče vselej preprečiti.
Ker tožena stranka ni navedla, zakaj gradbenega dnevnika nima, pritožbeno sodišče šteje, da je tožeča stranka svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede spornih dejstev (ali je in katera dela je opravila za tožečo stranko, koliko ur, s katerimi delavci, kakšna je bila cena del) zadostila, saj je tožena stranka z opustitvijo dolžnega ravnanja (hraniti dnevnik in ga predložiti) tožeči stranki onemogočila, da bi tožbene navedbe natančneje konkretizirala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059957
ZPP člen 443, 443/1, 452, 452/2, 452/3, 458, 458/1. OZ člen 39. ZNPosr člen 2, 2-5, 25.
ničnost pogodbe - spor majhne vrednosti - načelo javnosti - pogodba o nepremičninskem posredovanju - nedopustna kavza - število dopustnih vlog - vložitev tretje vloge v zakonskem roku
Stranka lahko v sporu majhne vrednosti, poleg tožbe oziroma odgovora na tožbo, lahko vloži le eno pripravljalno vlogo. Vložitev te vloge je sicer res vezana na rok 8 dni od prejema odgovora na tožbo (oziroma poziva, da to stori), vendar pa to ne pomeni, da v tem roku lahko vloži poljubno število vlog. Vsaka dodatna vloga stranke, četudi vložena v zakonskem roku pomeni dodatno vročanje nasprotni stranki in s tem tudi pravico slednje, da se o njej izjavi, to pa pomeni dražji in daljši postopek.
Pogodbo o posredovanju je toženka morala podpisati pred ogledom, ko je tožeči stranki bilo jasno, da za toženko v zvezi z oglaševanim stanovanjem ne bo nobenega prizadevanja najti fizično ali pravno osebo, ki bo s toženko pripravljena skleniti pogodbo. Z vidika tožeče stranke je bil namen sklenjene pogodbe s toženko, da pridobi pravico do plačila brez ustrezne protidajatve, ki je sicer za te pogodbe značilna in kot jo opredeljuje ZNPosr. Takšna podlaga pa ni dopustna, saj nasprotuje ZNPosr, je pa tudi nemoralna.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0076590
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 502/2-1, 502/4. ZSReg člen 35.
registrski postopek – vpis sprememb – vpis izključitve družbenika – poslovni delež izključenega družbenika – sklic skupščine – dnevni red – sprememba dnevnega reda
Vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD, niti same izvedbe takšnega postopka, saj ZGD med drugim družbenikom daje na razpolago določen čas, da odločijo o usodi zneska osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež izključenega družbenika.
Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev, temveč le, ali je bil sklep o izključitvi sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe.
Zaradi precejšnjega števila medsebojnih zahtevkov, ki jih sodedinje uveljavljajo v zvezi z zapuščino, ne more biti edini kriterij za napotitev, čigava pravica je manj verjetna, kot je določeno v prvem odstavku 213. člena ZD, ampak je treba upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, tako zapuščinskega kot z njim povezanih pravdnih postopkov.
ZZLPPO člen 6, 51, 51/1. ZLPP člen 17, 17/2. ZZK-1 člen 13a.
pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZLPPO – priposestvovanje lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – identifikacijski znak nepremičnine v izreku sodbe
Pravna oseba je lahko na podlagi ZLNDL pridobila lastninsko pravico le v primeru, če je ob svojem lastninskem preoblikovanju v otvoritveno bilanco vključila nepremičnine, na kateri je imel njen pravni prednik kot podjetje v družbeni lastnini pravico uporabe.
Predpostavka za ocenjevanje pravočasnosti uveljavljanja obogatitvenega zahtevka je prehod koristi od prikrajšane na okoriščeno stranko. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da Z. I., d.d. še ni prenehal uporabljati nepremičnine, je njegova odločitev, da do zastaranja še ni moglo priti, tudi pravno pravilna.
Do nove oznake identifikacijskega znaka sporne nepremičnine v izreku sodbe je prišlo zaradi spremembe ZZK-1 Tako ni prišlo do spremembe tožbe niti do odločanja mimo ali preko zahtevka. Vsebinsko je odločeno o isti nepremičnini, na katero se je nanašal tožbeni zahtevek, in ki je bila ob vložitvi tožbe identificirana na način, kot je določal tedaj veljavni ZZK-1.
ZSReg člen 17, 23, 23/2, 24, 24/2, 29, 29/1, 29/1-1, 31, 34. ZGD-1 člen 511.
vpis posameznega podatka v sodni register pri že vpisanem subjektu vpisa – upravičeni predlagatelj – pravni interes – kršitev načela kontradiktornosti
Upravičen predlagatelj je vsaka oseba, ki ima pravni interes za vpis določenega podatka v sodni register. Pravni interes je torej treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – sklep o ustavitvi postopka izbrisa – legitimacija upnika za pritožbo – predlagatelj postopka
V 2. odst. 438. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa predlagatelj postopka vloži pritožbo v osmih dneh po vročitvi sklepa. Iz navedene določbe izhaja, da je pritožba proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa omejena le na predlagatelja postopka iz 433. člena ZFPPIP, to je oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.