Tožnik ne more uveljavljati alternativnega združevanja zahtevkov v primeru, ko sam ne ve z gotovostjo, do česa je upravičen, ampak se mora poslužiti eventualne kumulacije zahtevkov.
V predmetni zadevi je tožnik alternativno postavil dva zahtevka: s prvim je uveljavljal priposestvovanje služnosti po trasi, ki v naravi ne obstaja več, z drugim pa po sedaj obstoječi trasi. Ker zahtevkov ni postavil v odnosu primarnega in podrejenega (eventualna kumulacija zahtevkov), bi ga moralo prvostopenjsko sodišče glede na podano trditveno podlago v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti na navedene pomanjkljivosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0059947
SPZ člen 72, 72/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZPP člen 2, 2/1, 108, 108/5. ZNP člen 10, 10/2. ZS člen 83. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 11.
tožba na ugotovitev izključne lastnine – skupna lastnina – nujno sosporništvo – stvarna legitimacija – skupno premoženje zakoncev – vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje – dopolnitev pritožbe – rok za vložitev tožbe - kilometrina
Če tožnik, ki trdi, da je izključni lastnik, toži le enega skupnega lastnika, ne pa obeh, toži napačno stranko.
Na zaključek, da določeno premoženje sodi v skupno premoženje, ne vpliva okoliščina bistveno večjega dohodka enega zakonca ali pa morda, da je eden od zakoncev vložil v skupno premoženje več svojega posebnega premoženja, ki ga je imel pred nastankom življenjske skupnosti ali pa ga je pridobil tekom nje (npr. z darili svojih staršev).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076063
OZ člen 648.
pogodba o delu za določen čas – trener nogometne ekipe – odstop od pogodbe – ugovori – izplačilo dogovorjenega plačila
Po določilu 648. člena OZ lahko naročnik vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, kadarkoli odstopi od pogodbe o delu neodvisno od volje podjemnika in ne glede na to, ali obstaja kakšna posebna okoliščina ali razlog. Zadošča naročnikova odločitev – volja za odstop od pogodbe, ki jo sporoči podjemniku. Vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razvezana, kakor tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali česar namenoma ni hotel zaslužiti.
ureditev meje – pravična ocena – pojem pravične ocene
Pri določitvi meje po pravični oceni je treba upoštevati tudi stanje v naravi (robniki in ciprese), ter okoliščino, da je robnike postavil prednik nasprotnega udeleženca v soglasju s prednikom predlagatelja.
V postopkih po ZPND velja nižji standard materialne pravice, ki je upravičen zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, nujnosti hitrega postopka in ker je ukrep začasen, kar pa ne pomeni, da sodišče ni dolžno izvesti predlaganih dokazov udeležencev. Ali povedano drugače, sodišče mora izvesti tiste dokaze, na podlagi katerih bo ob upoštevanju nižjega standarda materialne resnice, možno dokazno oceniti (ne)utemeljenost predolga po ZPND.
odvzem poslovne sposobnosti – delni odvzem poslovne sposobnosti – popolni odvzem poslovne sposobnosti - založitev predujma za izvedbo dokaza – postopek na predlog
Tudi če za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma soočenje izvedencev udeleženci niso založili predujma, to ni razlog, da sodišče tega dokaza ni izvedlo.
ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini – vrednost spornega predmeta – nedenarni znesek – prosti preudarek – izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se mora o pravilnosti navedene vrednosti spornega predmeta, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, prepričati hitro in na primeren način, kar je v presojanem primeru tudi storilo. Podatke je povzelo iz izvedenskega mnenja o vrednosti nepremičnine, zato ni nobenega razloga, da bi višje sodišče posegalo v tako določeno vrednost spora, saj zadostuje, da sodišče ugotovi sprejemljivo verjetno vrednost in pri tem lahko uporabi celo prosti preudarek.
Toženčeve preživninske zmožnosti so bistveno višje, kakor jih sam prikazuje. Ker prikriva svoje dejanske preživninske zmožnosti, jih sodišče numerično seveda ni moglo ugotoviti.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - trditvena podlaga – poziv k predložitvi izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks že po svojem osnovnem namenu zajema tudi trditev dolžnika, da takse ne more plačati, skupaj s podatki iz izjave o premoženjskem stanju pa predstavlja zadostno trditveno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
pasivna legitimacija - obvezno zavarovanje v prometu - kraj nastanka škode - škoda izven ozemlja RS
Pravilna je razlaga določb prvega odstavka člena 26 ZOZP, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ki pojem „škode na ozemlju Republike Slovenije“ veže na kraj škodnega dogodka, do katerega mora tedaj priti na ozemlju Republike Slovenije, da nastopi odgovornost toženega zavarovalnega združenja.
Kakršnokoli drugačno razumevanje navedene zakonske določbe bi bilo zgolj nedopustno arbitrarno in preširoko, saj je ravno za nepremoženjsko škodo značilen njen sukcesivni značaj, ko se začetna in nadaljnja škoda kot celota v bistvu časovno zelo zavlečeta, nastopata lahko na različnih krajih, pač odvisno od zdravljenja in bivanja oškodovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005653
OZ člen 15, 33, 33/1. ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109.
sklenitev pogodbe - izpolnitev predpogodbe - razveza predpogodbe - kaznovanje odvetnice za žalitev v vlogi - presežena meja sprejemljive kritike
Izpolnitev predpogodbe se izrazi v sklenitvi glavne pogodbe, izpolnitev predpogodbe namreč predstavlja izjavo takšne volje, kot je bila glede bistvenih sestavin že opredeljena v predpogodbi.
Pritožba je namenjena preizkusu pravnih in dejanskih zaključkov nižjega sodišča, izhajajoč iz izpodbijane sodbe, in v tem smislu je pričakovana ter v celoti dovoljena kritičnost pritožnika do stališč sodišča, vendar vse v mejah dostojnega izražanja ter brez izrekanja žaljivih vrednostnih sodb o delu sodišča ter sodstva kot celote, s katerim se ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteta sodne veje oblasti.
stroški postopka – posvet s stranko – nagrada odvetnika za druge vloge – odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno ni priznalo priglašenih stroškov za obvestilo z dne 1. 3. 2006 v višini 50 točk, za vlogo z dne 13. 3. 2008 v višini 50 točk in vlogo z dne 18. 2. 2013 v višini 50 točk. Pravilno pa ji ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s stranko, saj ne gre za samostojno storitev, zajeta pa je že v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – plačilo za storitve obveznih javnih služb – odvoz odpadkov
Tožnica bi bila tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (oziroma prihoda na njegovo prebivališče z namenom, da bio odpadke odpelje, čeprav jih toženec ne bi pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti in storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica to izvajala, je bila slednja dolžna to konkretno opredeliti in izkazati, a temu (bremenu) ni zadostila.
predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – razžalitev dobrega imena in časti – opredelitev v Kazenskem zakoniku – resničnost izjave
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti je treba uporabiti merila iz OZ, ki ureja odškodninsko pravo, in si, kolikor so pomanjkljiva, ob tem pomagati tudi z merili s kazenskopravnega področja, in ker razžalitve OZ ne opredeli, si je sodišče prve stopnje pravilno pomagalo z določbami v času dejanja veljavnega Kazenskega zakonika, ki je v 171. členu opredelil razžalitev časti in tudi izgubo elementa protipravnosti, če storilec (toženec) dokaže resničnost svojih trditev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021520
OZ člen 346, 353, 353/3, 376. ZOR člen 18, 18/2, 262, 262/1, 371, 376, 376/1, 376/3, 751, 751/3. ZPP člen 7, 7/1, 187, 187/1, 187/2, 188, 188/1, 212, 215, 286, 337, 337/1, 362, 383.
mandatna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - strokovna napaka - profesionalna skrbnost - nepravilna izbira tožene stranke in subjektivna sprememba tožbe - dokazno breme glede škode - prevalitev dokaznega bremena - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - zastaranje odškodninskega zahtevka - prepoved ne ultra alterum tantum
Že zgolj možnost različnih interpretacij Pogodbe o prevzemu glede obveznosti plačila plač, zapadlih pred prevzemom,je narekovala posebno previdnost toženih strank kot kvalificiranih pooblaščencev pri izbiri in spremembi tožene stranke v delovnem sporu. Ker bi profesionalna skrbnost v danih okoliščinah dovoljevala le razširitev tožbe na novo toženo stranko T., ne pa tudi umik tožbe zoper že obstoječo toženo stranko T. M., je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju naslovnega sodišča v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti na strani toženih strank, ki sta s subjektivno spremembo tožbe z dne 10. 1. 1996 dosegli prav slednje, pravilno ugotovilo elemente protipravnosti kot posledico opustitve dolžne skrbnosti v smislu določb tretjega odstavka 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena tega zakona (skrbnost dobrega strokovnjaka), ko ni sporno, da tožeča stranka ni naročila vložitve tožbe zoper točno določeno pravno osebo.
Za izkaz škode kot enega izmed kumulativno zahtevanih elementov odškodninske odgovornosti v okviru pravdnega postopka zadostuje že realno pričakovanje, da bi bila stranka na podlagi pravnomočne sodbe dejansko poplačana. Že to, ko je tožeča stranka dokazala, da bi svojo terjatev, ki jo je uveljavljala v delovnem sporu, v kolikor bi toženi stranki ravnali z dolžno skrbnostjo, lahko vsaj deloma izkazala z listino, ki ima kvaliteto izvršilnega naslova, v procesnem smislu zadošča za prevalitev dokaznega bremena o tem, da tožeča stranka, tudi v kolikor bi s sodbo na podlagi pripoznave razpolagala, zaradi plačilne nesposobnosti T. M. svoje terjatve tudi v tem obsegu dejansko ne bi realizirala, na toženo stranko.
Ob pravilni uporabi materialnega prava je zatrjevanje in dokazovanje nastale škode ter njene višine procesno breme oškodovanca. Tožeča stranka bi morala svoj tožbeni zahtevek po višini, v kolikor ta presega znesek v delovnem sporu pripoznane terjatve, utemeljiti s substanciranim sklicevanjem na pravno odločilna dejstva oziroma svoja zatrjevanja o teh dejstvih, podana v zadevi Pd 1159/95, ustrezno povzeti ter opredeliti, kateri v postopku Pd 1159/95 predlagani oziroma izvedeni dokazi izkazujejo resničnost tako zatrjevanega pravno relevantnega dejanskega stanja.
določitev vsebine sporazuma lastnika zemljišča in imetnika stavbne pravice - sporno lastništvo na nepremičnini - sklicevanje na zemljiškoknjižne podatke
V konkretnem primeru sklicevanje predlagateljev zgolj na zemljiškoknjižne podatke, ne zadostuje za zaključek, da so materialnopravno legitimirani v obravnavanem primeru. Ne gre namreč spregledati, da so pravni predniki predlagateljev predmetno parcelo z veljavno pogodbo prodali pravni prednici nasprotne udeleženke, po kateri je ta parcela postala družbena lastnina v uporabi (upravi) pravne prednice nasprotne udeleženke, ki je na njej pridobila posest in z njo naprej razpolagala. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj in je pravna prednica nasprotne udeleženke to pravico pridobila že s podpisom pogodbe in prevzemom nepremičnine v posest, hkrati pa sta pravna prednika predlagateljev svojo solastninsko pravico na tej nepremičnini izgubila in zato predlagatelji obravnavane parcele niso mogli podedovati.