stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – odstranitveni zahtevek – prepovedni zahtevek – služnost hoje in vožnje – nastanek služnosti z zakonom – nepravo priposestvovanje služnosti
Vznemirjanje mora biti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice, zato se za vznemirjanje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Občasnost voženj ne predstavlja ovire za priposestvovanje služnosti vožnje, če se je ta v okviru določenega namena izvajala redno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0076055
ZNP člen 35, 35/1, 35/4, 168. EZ člen 59, 59/5. ZUreP-1 člen 104, 104/1.
sodni depozit - zakonsko predvidena možnost sodnega depozita - razlastitveni upravičenec - ustanovitev služnosti v javno korist - nujen postopek
Bistveno za odločitev o predlogu za sprejem denarja v sodni depozit je le, da je možnost sodnega depozita zakonsko predvidena. Takšno možnost predpisuje 5. odstavek 59. člena EZ.
Sodni depozit ni pogojen z obstojem razlogov, ki utemeljujejo hitro postopanje v upravnem postopku.
oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – nastanek taksne obveznosti
Odločitev o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje temelji na stališču, da lahko odločitev o predlogu v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje, da je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala z vložitvijo tožbe 20. 7. 2011 in da je zato predlog za oprostitev plačila sodne takse, podan 7. 1. 2013, prepozen.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strošek v zvezi z zdravljenjem – premoženjska škoda – nastanek škode - začasno poslabšanje psihičnega stanja
Ker je namen povračila stroškov v zvezi z zdravljenjem vzpostavitev premoženjskega stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, le-to pa dokler stroškov zdravljenja oškodovanec ne plača, ni prizadeto, tudi o nastanku premoženjske škode ni mogoče govoriti.
Začasno poslabšanje psihičnega stanja res ne more biti podlaga za prisojo denarne odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je pa takšno poslabšanje psihičnega stanja in s tem začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti potrebno upoštevati pri odločanju o odškodnini za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
določitev primerne preživnine – korist otroka – nadpovprečna preživnina – strošek obšolskih dejavnosti – nadomestna izpolnitev – izpolnitev preživninske obveznosti
Obšolske dejavnosti omogočajo otroku razvijati njegove prirojene sposobnosti, s tem pa tudi pridobiva na različnih socialnih spretnostih, ker se druži na različnih področjih, vendar pa urnik, prenatrpan s številnimi izven šolskimi dejavnostmi ni v korist otroka, saj je pri otrocih pomemben tudi dejanski prosti čas in čas, ki ga preživijo z roditeljem.
Toženec je plačeval večino stroškov za bivanje tako tožnice kot mladoletnega otroka, za otroka je plačeval njegovo prehrano v šoli, kot tudi večji delež stroškov obšolskih dejavnosti, dopust, na katerem je bil otrok, kar je vse predstavljalo izpolnitev njegove preživninske obveznosti. Tožnica je sprejela izpolnitev toženca v zgoraj navedenem obsegu, ki pokriva ugotovljeno preživninsko obveznost toženca in je s tem odobrila njegovo nadomestno izpolnitveno ravnanje, zaradi česar je toženčeva preživninska obveznost do izdaje sodbe sodišča prve stopnje prenehala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077348
URS člen 26. ZKP člen 542. ZPP člen 253, 254, 254/2. OZ člen 179. ZOR člen 200.
odvzem prostosti - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora – odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje njenih organov – objektivna odgovornost – pravična odškodnina – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – vzročna zveza – dokaz z izvedencem – pisno mnenje – zaslišanje izvedenca
Pravica do povračila škode zaradi neutemeljeno odvzete prostosti ni odvisna od tega, ali je bil pripor odrejen zakonito ali nezakonito, temveč je za pravilno oceno utemeljenosti takšnega zahtevka odločilen le izid kazenskega postopka, to je ali je bila oseba, ki je bila v priporu oproščena obtožbe ali ne, oziroma ali je bil zoper njo postopek ustavljen.
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse posledice nepremoženjske škode. Vendar pa, če je zaradi odvzema prostosti tožniku nastala tudi druga premoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in iz naslova fizičnih bolečin, nevšečnosti ter strahu v zvezi zdravljenjem, pa lahko zahteva tudi to odškodnino.
Zaslišanje izvedenca v primeru, ko mu je sodišče naložilo, da izdela pisno izvedensko mnenje, je nujno samo, ko ima stranka za izvedenca vprašanja, na katere izvedenec ni pisno odgovoril.
Škoda, ki nastane zaradi samega teka kazenskega postopka, ni pravno priznana škoda
Prodajalka je prevarala kupca, da je predmet pogodbe tudi vrt, zato je zahtevek na razveljavitev pogodbe utemeljen, njeno nepoštenost pa je sodišče pravilno upoštevalo tudi pri teku zakonskih zamudnih obresti glede vračila kupnine.
ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini – vrednost spornega predmeta – nedenarni znesek – prosti preudarek – izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se mora o pravilnosti navedene vrednosti spornega predmeta, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, prepričati hitro in na primeren način, kar je v presojanem primeru tudi storilo. Podatke je povzelo iz izvedenskega mnenja o vrednosti nepremičnine, zato ni nobenega razloga, da bi višje sodišče posegalo v tako določeno vrednost spora, saj zadostuje, da sodišče ugotovi sprejemljivo verjetno vrednost in pri tem lahko uporabi celo prosti preudarek.
Tožnik ne more uveljavljati alternativnega združevanja zahtevkov v primeru, ko sam ne ve z gotovostjo, do česa je upravičen, ampak se mora poslužiti eventualne kumulacije zahtevkov.
V predmetni zadevi je tožnik alternativno postavil dva zahtevka: s prvim je uveljavljal priposestvovanje služnosti po trasi, ki v naravi ne obstaja več, z drugim pa po sedaj obstoječi trasi. Ker zahtevkov ni postavil v odnosu primarnega in podrejenega (eventualna kumulacija zahtevkov), bi ga moralo prvostopenjsko sodišče glede na podano trditveno podlago v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti na navedene pomanjkljivosti.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212/2, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
napotitev dedičev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – domneva skupnega premoženja
Pravica zapustnikove vdove, ki se opira na zakonsko domnevo o skupnem premoženju, je verjetnejša kot pravica zapustnikovega sina, ki le pavšalno trdi, da predstavlja osebno vozilo zapustnikovo posebno premoženje.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - trditvena podlaga – poziv k predložitvi izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks že po svojem osnovnem namenu zajema tudi trditev dolžnika, da takse ne more plačati, skupaj s podatki iz izjave o premoženjskem stanju pa predstavlja zadostno trditveno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – plačilo za storitve obveznih javnih služb – odvoz odpadkov
Tožnica bi bila tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (oziroma prihoda na njegovo prebivališče z namenom, da bio odpadke odpelje, čeprav jih toženec ne bi pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti in storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica to izvajala, je bila slednja dolžna to konkretno opredeliti in izkazati, a temu (bremenu) ni zadostila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005653
OZ člen 15, 33, 33/1. ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109.
sklenitev pogodbe - izpolnitev predpogodbe - razveza predpogodbe - kaznovanje odvetnice za žalitev v vlogi - presežena meja sprejemljive kritike
Izpolnitev predpogodbe se izrazi v sklenitvi glavne pogodbe, izpolnitev predpogodbe namreč predstavlja izjavo takšne volje, kot je bila glede bistvenih sestavin že opredeljena v predpogodbi.
Pritožba je namenjena preizkusu pravnih in dejanskih zaključkov nižjega sodišča, izhajajoč iz izpodbijane sodbe, in v tem smislu je pričakovana ter v celoti dovoljena kritičnost pritožnika do stališč sodišča, vendar vse v mejah dostojnega izražanja ter brez izrekanja žaljivih vrednostnih sodb o delu sodišča ter sodstva kot celote, s katerim se ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteta sodne veje oblasti.
predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – razžalitev dobrega imena in časti – opredelitev v Kazenskem zakoniku – resničnost izjave
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti je treba uporabiti merila iz OZ, ki ureja odškodninsko pravo, in si, kolikor so pomanjkljiva, ob tem pomagati tudi z merili s kazenskopravnega področja, in ker razžalitve OZ ne opredeli, si je sodišče prve stopnje pravilno pomagalo z določbami v času dejanja veljavnega Kazenskega zakonika, ki je v 171. členu opredelil razžalitev časti in tudi izgubo elementa protipravnosti, če storilec (toženec) dokaže resničnost svojih trditev.
pasivna legitimacija - obvezno zavarovanje v prometu - kraj nastanka škode - škoda izven ozemlja RS
Pravilna je razlaga določb prvega odstavka člena 26 ZOZP, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ki pojem „škode na ozemlju Republike Slovenije“ veže na kraj škodnega dogodka, do katerega mora tedaj priti na ozemlju Republike Slovenije, da nastopi odgovornost toženega zavarovalnega združenja.
Kakršnokoli drugačno razumevanje navedene zakonske določbe bi bilo zgolj nedopustno arbitrarno in preširoko, saj je ravno za nepremoženjsko škodo značilen njen sukcesivni značaj, ko se začetna in nadaljnja škoda kot celota v bistvu časovno zelo zavlečeta, nastopata lahko na različnih krajih, pač odvisno od zdravljenja in bivanja oškodovanca.
določitev vsebine sporazuma lastnika zemljišča in imetnika stavbne pravice - sporno lastništvo na nepremičnini - sklicevanje na zemljiškoknjižne podatke
V konkretnem primeru sklicevanje predlagateljev zgolj na zemljiškoknjižne podatke, ne zadostuje za zaključek, da so materialnopravno legitimirani v obravnavanem primeru. Ne gre namreč spregledati, da so pravni predniki predlagateljev predmetno parcelo z veljavno pogodbo prodali pravni prednici nasprotne udeleženke, po kateri je ta parcela postala družbena lastnina v uporabi (upravi) pravne prednice nasprotne udeleženke, ki je na njej pridobila posest in z njo naprej razpolagala. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj in je pravna prednica nasprotne udeleženke to pravico pridobila že s podpisom pogodbe in prevzemom nepremičnine v posest, hkrati pa sta pravna prednika predlagateljev svojo solastninsko pravico na tej nepremičnini izgubila in zato predlagatelji obravnavane parcele niso mogli podedovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021520
OZ člen 346, 353, 353/3, 376. ZOR člen 18, 18/2, 262, 262/1, 371, 376, 376/1, 376/3, 751, 751/3. ZPP člen 7, 7/1, 187, 187/1, 187/2, 188, 188/1, 212, 215, 286, 337, 337/1, 362, 383.
mandatna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - strokovna napaka - profesionalna skrbnost - nepravilna izbira tožene stranke in subjektivna sprememba tožbe - dokazno breme glede škode - prevalitev dokaznega bremena - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - zastaranje odškodninskega zahtevka - prepoved ne ultra alterum tantum
Že zgolj možnost različnih interpretacij Pogodbe o prevzemu glede obveznosti plačila plač, zapadlih pred prevzemom,je narekovala posebno previdnost toženih strank kot kvalificiranih pooblaščencev pri izbiri in spremembi tožene stranke v delovnem sporu. Ker bi profesionalna skrbnost v danih okoliščinah dovoljevala le razširitev tožbe na novo toženo stranko T., ne pa tudi umik tožbe zoper že obstoječo toženo stranko T. M., je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju naslovnega sodišča v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti na strani toženih strank, ki sta s subjektivno spremembo tožbe z dne 10. 1. 1996 dosegli prav slednje, pravilno ugotovilo elemente protipravnosti kot posledico opustitve dolžne skrbnosti v smislu določb tretjega odstavka 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena tega zakona (skrbnost dobrega strokovnjaka), ko ni sporno, da tožeča stranka ni naročila vložitve tožbe zoper točno določeno pravno osebo.
Za izkaz škode kot enega izmed kumulativno zahtevanih elementov odškodninske odgovornosti v okviru pravdnega postopka zadostuje že realno pričakovanje, da bi bila stranka na podlagi pravnomočne sodbe dejansko poplačana. Že to, ko je tožeča stranka dokazala, da bi svojo terjatev, ki jo je uveljavljala v delovnem sporu, v kolikor bi toženi stranki ravnali z dolžno skrbnostjo, lahko vsaj deloma izkazala z listino, ki ima kvaliteto izvršilnega naslova, v procesnem smislu zadošča za prevalitev dokaznega bremena o tem, da tožeča stranka, tudi v kolikor bi s sodbo na podlagi pripoznave razpolagala, zaradi plačilne nesposobnosti T. M. svoje terjatve tudi v tem obsegu dejansko ne bi realizirala, na toženo stranko.
Ob pravilni uporabi materialnega prava je zatrjevanje in dokazovanje nastale škode ter njene višine procesno breme oškodovanca. Tožeča stranka bi morala svoj tožbeni zahtevek po višini, v kolikor ta presega znesek v delovnem sporu pripoznane terjatve, utemeljiti s substanciranim sklicevanjem na pravno odločilna dejstva oziroma svoja zatrjevanja o teh dejstvih, podana v zadevi Pd 1159/95, ustrezno povzeti ter opredeliti, kateri v postopku Pd 1159/95 predlagani oziroma izvedeni dokazi izkazujejo resničnost tako zatrjevanega pravno relevantnega dejanskega stanja.
stroški postopka – posvet s stranko – nagrada odvetnika za druge vloge – odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno ni priznalo priglašenih stroškov za obvestilo z dne 1. 3. 2006 v višini 50 točk, za vlogo z dne 13. 3. 2008 v višini 50 točk in vlogo z dne 18. 2. 2013 v višini 50 točk. Pravilno pa ji ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s stranko, saj ne gre za samostojno storitev, zajeta pa je že v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.