Oporočna določila za denacionalizirano premoženje se upoštevajo le, če je to zapustnik izrecno navedel, sicer pa le, če se zakoniti dediči strinjajo, kar pa se ne. Oporoka je zato za to premoženje v celoti nerelevantna, zato tudi izplačila nujnih deležev v prejšnjem zapuščinskem postopku, kjer je šlo za oporočno dedovanje, na dedovanje tega premoženja ne morejo vplivati.
preživnina – določitev preživnine – otroški dodatek – korektiv slabšega premoženjskega stanja – nezaposlenost starša – delovna sposobnost starša
Pri odmeri je bilo upoštevano, da toženec ni zaposlen, kar pa ni razlog za neplačevanje preživnine.
Načeloma drži, da otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Ker pa je v konkretnem primeru premoženjsko stanje preživninskih zavezancev slabše (oče je brez zaposlitve), mora otroški dodatek predstavljati korektiv slabšega premoženjskega stanja in ga je zato treba upoštevati pri odmeri preživnine.
V zavarovanje zahtevka na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (ugotovitev, da je darilna pogodba v razmerju do tožnika brez učinka in da je toženec dolžan dopustiti izvršbo v obsegu, ki je potrebna za poplačilo njegove terjatve) ni mogoče izdati začasne odredbe, s katero se tožencu prepoveduje odtujiti in obremeniti nepremičnino, saj gre pri takšni začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve, ki ni povezana (konkesna) s tožbenim zahtevkom.
Kljub temu, da izguba hiše predstavlja velik problem in stisko za dolžnico in njeno družino, realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ, saj posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.
Stranka lahko učinek domneve priznanja dejstev prepreči tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, če gre za dejstva, ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. Zmotno pa je naziranje stranke, da gre v obravnavani sporni zadevi za procesno situacijo, ko bi moralo sodišče prve stopnje iz navedb tožene stranke, da je plačala vse vtoževane terjatve, sklepati na to, da je s tem zatrjevala, da je plačala tudi sedaj pritožbeno sporno terjatev.
Zgolj pavšalno in nekonkretizirano zanikanje trditev tožeče stranke ne pomeni, da je tožena stranka s svojimi navedbami o preplačilu prerekala tudi trditev tožeče stranke, da tožena stranka ni plačala kupnine po odstopu terjatve v znesku 38.521,00 EUR.
stroški kazenskega postopka - zavezanec za plačilo stroškov kazenskega postopka - nagrada pooblaščenca
Pritožba ima sicer prav, ko trdi, da je v sklepu sodišča prve stopnje odvetnik J.J. nepravilno naveden kot pooblaščenec R.M., saj je odvetnika dejansko pooblastil za zastopanje družbe G. d.o.o. v stečaju stečajni upravitelj družbe in je odvetnik v postopku zastopal oškodovano družbo. Napačna navedba oškodovanca v sklepu pa ne pomeni, da obsojenca stroškov zastopanja odvetniku nista dolžna plačati in da bi jih moral slednji zahtevati od stečajnega upravitelja družbe, kot navaja pritožba. Odvetnik je zastopal družbo, ki je bila oškodovana zaradi kaznivih dejanj, ki sta ju storila obsojenca, kot je razvidno iz prvostopenjske sodbe, zato sta obsojenca dolžna po že navedenih zakonskih določilih plačati stroške zastopanja pooblaščenca oškodovane družbe.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 272/1-2, 272/2, 278, 278/1, 278/2. OZ člen 3, 105, 105/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti – običaji med strankama – subjektivni pogoj – razlogi za dvom v plačilno sposobnost dolžnika – skrbnost
Pri ugotavljanju običaja, ki je bil vzpostavljen med pogodbenima strankama pri plačevanju obveznosti iz trajnega dolžniškega razmerja, je pomembna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec pred obdobjem izpodbojnosti pristajal na plačila v daljšem roku, kot so bila navedena v izstavljenih računih.
Čim so obstajali dejanski razlogi za dvom v plačilno sposobnost dolžnika, bi jih toženec imel možnost preveriti na ustrezen način, da bi se lahko prepričal ali gre za kratkoročno ali dolgoročno plačilno nesposobnost. Trditev v smeri, da bi stanje plačilne sposobnosti dolžnika kakorkoli preverjal ali pa da bi od dolžnika prejel informacijo, da je solventen, pa toženec ni podal. Sklicevanje na neobstoj zakonske subjektivne predpostavke izpodbijanja namreč varuje le skrbne nasprotnike izpodbijanja.
izvajanje stikov med starški in otroci – sprememba izvajanja stikov
V konkretnem primeru glede na ugotovljeno visoko stopnjo konflikta med roditeljema ni pogojev, da bi se stiki prepuščali sprotnemu dogovarjanju. Ravno nezmožnost dogovarjanja je bil razlog, da se stiki po sklenjeni poravnavi niso niti izvrševali niti krepili, kot je bilo predvideno. Zato je pač treba za vse počitnice in praznike stike določiti natančno.
Ni utemeljena zahteva nasprotnega udeleženca, da sodišče pooblasti njegovo ženo za prevzem hčerke na stik v primeru, ko je on zadržan. Sodišče ne more odločati „za vsak slučaj“, morebitna nezmožnost nasprotnega udeleženca za prevzem hčerke na stik pa je potencialno naključje. Takšnih naključij je v življenju vse polno in ne morejo biti predmet posebnega presojanja. Res je konkreten primer posebej občutljiv, saj gre za osebno (pravico in) dolžnost očeta, da ima stik in da ga tudi na ustrezen način izvrši (hči prevzame in jo vrne).
ZNP člen 110, 118, 118/2, 118/3, 119, 123. ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 9, 40, 40/3, 194, 150. SPZ člen 70, 70/3.
delitev solastnine - vsebina predloga za delitev solastnine - prekinitev postopka - zemljiškoknjižni vpis nepremičnine v korist tretjega - skupno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - ugotovitvena sodba - učinkovanje sodbe zoper zemljiškoknjižnega lastnika - izločitvena pravica - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - posadna listina
Vknjižba (so)lastninske pravice v korist udeležencev ni pogoj za to, da bi se lahko opravil postopek delitve, če udeleženca svojo (so)lastninsko pravico dokazujeta z drugimi listinami.
razdelitev skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – vknjižba pravice v zemljiški knjigi
Sodišče mora natančno presoditi verjetnost lastninskega upravičenja in pri tem paziti, da ne bo tisti, ki ima izkazano verjetnejšo pravico, dokazoval obstoja te pravice. Pri tem se upošteva lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi in se na pravdo napoti tistega zakonca, katerega lastninska pravica v zemljiški knjigi ni vpisana.
izjava o premoženjskem stanju – navedba neresničnih podatkov – plačilo dvojne takse – pomanjkljivo izpolnjena izjava
Plačilo dvojne takse vsebinsko predstavlja sankcijo. Ta sankcija pa je predvidena za primer, ko stranka v izjavi o premoženjskem stanju zavestno navede neresnične podatke in torej izjavi, da določenega premoženja nima ali pa navede njegovo manjšo vrednost, ne pa, ko sodišču odda pomanjkljivo izpolnjeno izjavo. Posledica pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju je (lahko) kvečjemu zavrnitev predloga za oprostitev.
ureditev meje – pravična ocena – pojem pravične ocene
Pri določitvi meje po pravični oceni je treba upoštevati tudi stanje v naravi (robniki in ciprese), ter okoliščino, da je robnike postavil prednik nasprotnega udeleženca v soglasju s prednikom predlagatelja.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - trditvena podlaga – poziv k predložitvi izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks že po svojem osnovnem namenu zajema tudi trditev dolžnika, da takse ne more plačati, skupaj s podatki iz izjave o premoženjskem stanju pa predstavlja zadostno trditveno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
določitev vsebine sporazuma lastnika zemljišča in imetnika stavbne pravice - sporno lastništvo na nepremičnini - sklicevanje na zemljiškoknjižne podatke
V konkretnem primeru sklicevanje predlagateljev zgolj na zemljiškoknjižne podatke, ne zadostuje za zaključek, da so materialnopravno legitimirani v obravnavanem primeru. Ne gre namreč spregledati, da so pravni predniki predlagateljev predmetno parcelo z veljavno pogodbo prodali pravni prednici nasprotne udeleženke, po kateri je ta parcela postala družbena lastnina v uporabi (upravi) pravne prednice nasprotne udeleženke, ki je na njej pridobila posest in z njo naprej razpolagala. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj in je pravna prednica nasprotne udeleženke to pravico pridobila že s podpisom pogodbe in prevzemom nepremičnine v posest, hkrati pa sta pravna prednika predlagateljev svojo solastninsko pravico na tej nepremičnini izgubila in zato predlagatelji obravnavane parcele niso mogli podedovati.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – plačilo za storitve obveznih javnih služb – odvoz odpadkov
Tožnica bi bila tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (oziroma prihoda na njegovo prebivališče z namenom, da bio odpadke odpelje, čeprav jih toženec ne bi pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti in storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica to izvajala, je bila slednja dolžna to konkretno opredeliti in izkazati, a temu (bremenu) ni zadostila.
stroški postopka – posvet s stranko – nagrada odvetnika za druge vloge – odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno ni priznalo priglašenih stroškov za obvestilo z dne 1. 3. 2006 v višini 50 točk, za vlogo z dne 13. 3. 2008 v višini 50 točk in vlogo z dne 18. 2. 2013 v višini 50 točk. Pravilno pa ji ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s stranko, saj ne gre za samostojno storitev, zajeta pa je že v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.
predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – razžalitev dobrega imena in časti – opredelitev v Kazenskem zakoniku – resničnost izjave
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti je treba uporabiti merila iz OZ, ki ureja odškodninsko pravo, in si, kolikor so pomanjkljiva, ob tem pomagati tudi z merili s kazenskopravnega področja, in ker razžalitve OZ ne opredeli, si je sodišče prve stopnje pravilno pomagalo z določbami v času dejanja veljavnega Kazenskega zakonika, ki je v 171. členu opredelil razžalitev časti in tudi izgubo elementa protipravnosti, če storilec (toženec) dokaže resničnost svojih trditev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021520
OZ člen 346, 353, 353/3, 376. ZOR člen 18, 18/2, 262, 262/1, 371, 376, 376/1, 376/3, 751, 751/3. ZPP člen 7, 7/1, 187, 187/1, 187/2, 188, 188/1, 212, 215, 286, 337, 337/1, 362, 383.
mandatna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - strokovna napaka - profesionalna skrbnost - nepravilna izbira tožene stranke in subjektivna sprememba tožbe - dokazno breme glede škode - prevalitev dokaznega bremena - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - zastaranje odškodninskega zahtevka - prepoved ne ultra alterum tantum
Že zgolj možnost različnih interpretacij Pogodbe o prevzemu glede obveznosti plačila plač, zapadlih pred prevzemom,je narekovala posebno previdnost toženih strank kot kvalificiranih pooblaščencev pri izbiri in spremembi tožene stranke v delovnem sporu. Ker bi profesionalna skrbnost v danih okoliščinah dovoljevala le razširitev tožbe na novo toženo stranko T., ne pa tudi umik tožbe zoper že obstoječo toženo stranko T. M., je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju naslovnega sodišča v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti na strani toženih strank, ki sta s subjektivno spremembo tožbe z dne 10. 1. 1996 dosegli prav slednje, pravilno ugotovilo elemente protipravnosti kot posledico opustitve dolžne skrbnosti v smislu določb tretjega odstavka 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena tega zakona (skrbnost dobrega strokovnjaka), ko ni sporno, da tožeča stranka ni naročila vložitve tožbe zoper točno določeno pravno osebo.
Za izkaz škode kot enega izmed kumulativno zahtevanih elementov odškodninske odgovornosti v okviru pravdnega postopka zadostuje že realno pričakovanje, da bi bila stranka na podlagi pravnomočne sodbe dejansko poplačana. Že to, ko je tožeča stranka dokazala, da bi svojo terjatev, ki jo je uveljavljala v delovnem sporu, v kolikor bi toženi stranki ravnali z dolžno skrbnostjo, lahko vsaj deloma izkazala z listino, ki ima kvaliteto izvršilnega naslova, v procesnem smislu zadošča za prevalitev dokaznega bremena o tem, da tožeča stranka, tudi v kolikor bi s sodbo na podlagi pripoznave razpolagala, zaradi plačilne nesposobnosti T. M. svoje terjatve tudi v tem obsegu dejansko ne bi realizirala, na toženo stranko.
Ob pravilni uporabi materialnega prava je zatrjevanje in dokazovanje nastale škode ter njene višine procesno breme oškodovanca. Tožeča stranka bi morala svoj tožbeni zahtevek po višini, v kolikor ta presega znesek v delovnem sporu pripoznane terjatve, utemeljiti s substanciranim sklicevanjem na pravno odločilna dejstva oziroma svoja zatrjevanja o teh dejstvih, podana v zadevi Pd 1159/95, ustrezno povzeti ter opredeliti, kateri v postopku Pd 1159/95 predlagani oziroma izvedeni dokazi izkazujejo resničnost tako zatrjevanega pravno relevantnega dejanskega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005653
OZ člen 15, 33, 33/1. ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109.
sklenitev pogodbe - izpolnitev predpogodbe - razveza predpogodbe - kaznovanje odvetnice za žalitev v vlogi - presežena meja sprejemljive kritike
Izpolnitev predpogodbe se izrazi v sklenitvi glavne pogodbe, izpolnitev predpogodbe namreč predstavlja izjavo takšne volje, kot je bila glede bistvenih sestavin že opredeljena v predpogodbi.
Pritožba je namenjena preizkusu pravnih in dejanskih zaključkov nižjega sodišča, izhajajoč iz izpodbijane sodbe, in v tem smislu je pričakovana ter v celoti dovoljena kritičnost pritožnika do stališč sodišča, vendar vse v mejah dostojnega izražanja ter brez izrekanja žaljivih vrednostnih sodb o delu sodišča ter sodstva kot celote, s katerim se ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteta sodne veje oblasti.
pasivna legitimacija - obvezno zavarovanje v prometu - kraj nastanka škode - škoda izven ozemlja RS
Pravilna je razlaga določb prvega odstavka člena 26 ZOZP, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ki pojem „škode na ozemlju Republike Slovenije“ veže na kraj škodnega dogodka, do katerega mora tedaj priti na ozemlju Republike Slovenije, da nastopi odgovornost toženega zavarovalnega združenja.
Kakršnokoli drugačno razumevanje navedene zakonske določbe bi bilo zgolj nedopustno arbitrarno in preširoko, saj je ravno za nepremoženjsko škodo značilen njen sukcesivni značaj, ko se začetna in nadaljnja škoda kot celota v bistvu časovno zelo zavlečeta, nastopata lahko na različnih krajih, pač odvisno od zdravljenja in bivanja oškodovanca.