začetek stečajnega postopka – vpis v sodni register
Sodišče prve stopnje je v skladu z zakonskimi določbami na podlagi sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je subjekt vpisa, utemeljeno sklenilo, da se pri subjektu vpisa vpišejo v sklepu navedene spremembe podatkov in da se vpiše začetek stečajnega postopka.
Vpisi navedenih sprememb podatkov se opravijo takoj po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka in torej pred njegovo pravnomočnostjo, saj pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka ne zadrži izvršitve sklepa.
prodaja premoženja – način prodaje – izhodiščna cena – najboljši pogoji za poplačilo upnikov – načelo enakega obravnavanja upnikov – višja cena od ocenjene vrednosti
ZFPPIPP sodišča ne omejuje pri določitvi izhodiščne cene, ki bi bila višja od po pooblaščenem ocenjevalcu ocenjene vrednosti premoženja. Kadar ima sodišče dovolj verodostojne informacije, da obstaja interes za nakup premoženja po ceni, ki je bistveno višja od ocenjene vrednosti, ni nobene ovire, da ne bi skušalo premoženje prodati po tako ugotovljeni vrednosti.
Pri upoštevanju splošnega načela o zagotavljanju najboljših pogojev za poplačilo upnikov je treba najti sorazmerje med čim boljšim unovčenjem stečajne mase in hitrostjo postopka, pri čemer gre v koliziji obeh težiti k čim boljšemu unovčenju premoženja in pri tem upoštevati korist vseh upnikov stečajnega postopka.
odvzem poslovne sposobnosti – delni odvzem poslovne sposobnosti – popolni odvzem poslovne sposobnosti - založitev predujma za izvedbo dokaza – postopek na predlog
Tudi če za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma soočenje izvedencev udeleženci niso založili predujma, to ni razlog, da sodišče tega dokaza ni izvedlo.
odškodninska odgovornost delodajalca – poškodba pri delu – nevarna dejavnost – zagotavljanje varstva pri delu – navodila delodajalca o varnem opravljanju dela – pisna navodila
Tožnik je že v tožbi navedel, da delodajalec ni poskrbel, da bi se žarometi lahko varno zamenjali, katere konkretne ukrepe je delodajalec opustil, pa je lahko navedel šele po izdelavi izvedenskega mnenja, zato so tovrstne tožnikove trditve pravočasne.
Glede na oceno tveganja, ki jo je delodajalec tožnika izdelal in iz katere izhaja, da pri delu tožnika lahko pride do urezov, je za delodajalca obstajala dolžnost izdelave pisnega navodila glede izvajanja konkretnega opravila. Samo v izjemnih primerih, kadar delavcem grozi neposredna nevarnost za zdravje in življenje, so lahko ta navodila v ustni obliki, nikakor pa ne (glede na oceno tveganja), da naj navodila v primeru, kot je konkretni, sploh ne bi bila potrebna.
tožba za spremembo preživnine – višina preživnine – bistveno spremenjene razmere – pravnomočnost – potrebe otroka – preživninske zmožnosti staršev
Tožbi za zvišanje ali znižanje preživnine je mogoče ugoditi le, če so razmere bistveno spremenjene. Življenjske razmere se namreč nenehno spreminjajo, zato sleherna sprememba ne more biti bistvena. Drugačno stališče bi izvotlilo institut pravnomočnosti.
Določitev višine preživninske obveznosti ni matematično opravilo, temveč rezultat vrednotnega sklepa, ki naj uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku, ki ga tvorijo: otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta.
Sodišče v postopku zavarovanja s tem sklepom le ugotavlja, ali, glede na stanje postopka zavarovanja ter stanje stečajnega postopka v času pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je upnik terjatev in ločitveno pravico priglasil, kot je to pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje. Za presojo procesnih situacij, do katerih pride zaradi dejanj udeležencev stečajnega postopka v času po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je pristojno sodišče v stečajnem postopku.
Kljub temu, da izguba hiše predstavlja velik problem in stisko za dolžnico in njeno družino, realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ, saj posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.
lovljenje divjadi – lovska družina – obvestilo lovske družine – prepoved lova – odločitev organov lovske družine – sodno varstvo – ustavna jamstva – odprava obvestila
Obvestilo toženke tožniku, s katerim ga obvešča, da mu v letu 2011 ni dovoljeno loviti visoke divjadi v Lovski družini M., razen na razpisanih skupnih lovih, ne predstavlja le sporočila, ampak gre za odločitev organov toženke v smislu prvega odstavka 14. člena ZDru zoper katero je dopustno sodno varstvo. Pomanjkanje oblike izdanega akta ne more iti v breme tožnika.
Ukrep prepovedi lova je bil tožniku izrečen ne da bi bile upoštevane temeljne pravice in garancije pravnega postopka, za izrek takšne prepovedi ne obstaja ne pravna in ne dejanska podlaga, zato je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito tožbenemu zahtevku ugodilo in obvestilo odpravilo.
prisilna poravnava – sprememba načrta finančnega prestrukturiranja – pritrdilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij – nepopolna zahteva – poziv na dopolnitev
Če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja po 1. točki prvega odstavka 180. člena ZFPPIPP, mora poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja vsebovati tudi pritrdilno ali odklonilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca o tem, ali so pogoji za plačilo terjatev, ki jih dolžnik ponuja upnikom, s spremenjenim načrtom finančnega prestrukturiranja, ugodnejši. 181. člen ZFPPIPP je bil z določbo tretjega odstavka dopolnjen z utemeljitvijo, da je pri presoji, ali so pogoji plačila terjatev ugodnejši, treba uporabiti pravila poslovno finančne stroke, in je zato najprimerneje, če to presojo opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja ter jo vključi v svoje poročilo o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005653
OZ člen 15, 33, 33/1. ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109.
sklenitev pogodbe - izpolnitev predpogodbe - razveza predpogodbe - kaznovanje odvetnice za žalitev v vlogi - presežena meja sprejemljive kritike
Izpolnitev predpogodbe se izrazi v sklenitvi glavne pogodbe, izpolnitev predpogodbe namreč predstavlja izjavo takšne volje, kot je bila glede bistvenih sestavin že opredeljena v predpogodbi.
Pritožba je namenjena preizkusu pravnih in dejanskih zaključkov nižjega sodišča, izhajajoč iz izpodbijane sodbe, in v tem smislu je pričakovana ter v celoti dovoljena kritičnost pritožnika do stališč sodišča, vendar vse v mejah dostojnega izražanja ter brez izrekanja žaljivih vrednostnih sodb o delu sodišča ter sodstva kot celote, s katerim se ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteta sodne veje oblasti.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - trditvena podlaga – poziv k predložitvi izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks že po svojem osnovnem namenu zajema tudi trditev dolžnika, da takse ne more plačati, skupaj s podatki iz izjave o premoženjskem stanju pa predstavlja zadostno trditveno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
pasivna legitimacija - obvezno zavarovanje v prometu - kraj nastanka škode - škoda izven ozemlja RS
Pravilna je razlaga določb prvega odstavka člena 26 ZOZP, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ki pojem „škode na ozemlju Republike Slovenije“ veže na kraj škodnega dogodka, do katerega mora tedaj priti na ozemlju Republike Slovenije, da nastopi odgovornost toženega zavarovalnega združenja.
Kakršnokoli drugačno razumevanje navedene zakonske določbe bi bilo zgolj nedopustno arbitrarno in preširoko, saj je ravno za nepremoženjsko škodo značilen njen sukcesivni značaj, ko se začetna in nadaljnja škoda kot celota v bistvu časovno zelo zavlečeta, nastopata lahko na različnih krajih, pač odvisno od zdravljenja in bivanja oškodovanca.
stroški postopka – posvet s stranko – nagrada odvetnika za druge vloge – odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno ni priznalo priglašenih stroškov za obvestilo z dne 1. 3. 2006 v višini 50 točk, za vlogo z dne 13. 3. 2008 v višini 50 točk in vlogo z dne 18. 2. 2013 v višini 50 točk. Pravilno pa ji ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s stranko, saj ne gre za samostojno storitev, zajeta pa je že v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – plačilo za storitve obveznih javnih služb – odvoz odpadkov
Tožnica bi bila tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (oziroma prihoda na njegovo prebivališče z namenom, da bio odpadke odpelje, čeprav jih toženec ne bi pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti in storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica to izvajala, je bila slednja dolžna to konkretno opredeliti in izkazati, a temu (bremenu) ni zadostila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021520
OZ člen 346, 353, 353/3, 376. ZOR člen 18, 18/2, 262, 262/1, 371, 376, 376/1, 376/3, 751, 751/3. ZPP člen 7, 7/1, 187, 187/1, 187/2, 188, 188/1, 212, 215, 286, 337, 337/1, 362, 383.
mandatna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - strokovna napaka - profesionalna skrbnost - nepravilna izbira tožene stranke in subjektivna sprememba tožbe - dokazno breme glede škode - prevalitev dokaznega bremena - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - zastaranje odškodninskega zahtevka - prepoved ne ultra alterum tantum
Že zgolj možnost različnih interpretacij Pogodbe o prevzemu glede obveznosti plačila plač, zapadlih pred prevzemom,je narekovala posebno previdnost toženih strank kot kvalificiranih pooblaščencev pri izbiri in spremembi tožene stranke v delovnem sporu. Ker bi profesionalna skrbnost v danih okoliščinah dovoljevala le razširitev tožbe na novo toženo stranko T., ne pa tudi umik tožbe zoper že obstoječo toženo stranko T. M., je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju naslovnega sodišča v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti na strani toženih strank, ki sta s subjektivno spremembo tožbe z dne 10. 1. 1996 dosegli prav slednje, pravilno ugotovilo elemente protipravnosti kot posledico opustitve dolžne skrbnosti v smislu določb tretjega odstavka 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena tega zakona (skrbnost dobrega strokovnjaka), ko ni sporno, da tožeča stranka ni naročila vložitve tožbe zoper točno določeno pravno osebo.
Za izkaz škode kot enega izmed kumulativno zahtevanih elementov odškodninske odgovornosti v okviru pravdnega postopka zadostuje že realno pričakovanje, da bi bila stranka na podlagi pravnomočne sodbe dejansko poplačana. Že to, ko je tožeča stranka dokazala, da bi svojo terjatev, ki jo je uveljavljala v delovnem sporu, v kolikor bi toženi stranki ravnali z dolžno skrbnostjo, lahko vsaj deloma izkazala z listino, ki ima kvaliteto izvršilnega naslova, v procesnem smislu zadošča za prevalitev dokaznega bremena o tem, da tožeča stranka, tudi v kolikor bi s sodbo na podlagi pripoznave razpolagala, zaradi plačilne nesposobnosti T. M. svoje terjatve tudi v tem obsegu dejansko ne bi realizirala, na toženo stranko.
Ob pravilni uporabi materialnega prava je zatrjevanje in dokazovanje nastale škode ter njene višine procesno breme oškodovanca. Tožeča stranka bi morala svoj tožbeni zahtevek po višini, v kolikor ta presega znesek v delovnem sporu pripoznane terjatve, utemeljiti s substanciranim sklicevanjem na pravno odločilna dejstva oziroma svoja zatrjevanja o teh dejstvih, podana v zadevi Pd 1159/95, ustrezno povzeti ter opredeliti, kateri v postopku Pd 1159/95 predlagani oziroma izvedeni dokazi izkazujejo resničnost tako zatrjevanega pravno relevantnega dejanskega stanja.
določitev vsebine sporazuma lastnika zemljišča in imetnika stavbne pravice - sporno lastništvo na nepremičnini - sklicevanje na zemljiškoknjižne podatke
V konkretnem primeru sklicevanje predlagateljev zgolj na zemljiškoknjižne podatke, ne zadostuje za zaključek, da so materialnopravno legitimirani v obravnavanem primeru. Ne gre namreč spregledati, da so pravni predniki predlagateljev predmetno parcelo z veljavno pogodbo prodali pravni prednici nasprotne udeleženke, po kateri je ta parcela postala družbena lastnina v uporabi (upravi) pravne prednice nasprotne udeleženke, ki je na njej pridobila posest in z njo naprej razpolagala. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj in je pravna prednica nasprotne udeleženke to pravico pridobila že s podpisom pogodbe in prevzemom nepremičnine v posest, hkrati pa sta pravna prednika predlagateljev svojo solastninsko pravico na tej nepremičnini izgubila in zato predlagatelji obravnavane parcele niso mogli podedovati.
predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – razžalitev dobrega imena in časti – opredelitev v Kazenskem zakoniku – resničnost izjave
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti je treba uporabiti merila iz OZ, ki ureja odškodninsko pravo, in si, kolikor so pomanjkljiva, ob tem pomagati tudi z merili s kazenskopravnega področja, in ker razžalitve OZ ne opredeli, si je sodišče prve stopnje pravilno pomagalo z določbami v času dejanja veljavnega Kazenskega zakonika, ki je v 171. členu opredelil razžalitev časti in tudi izgubo elementa protipravnosti, če storilec (toženec) dokaže resničnost svojih trditev.