SPZ člen 25, 32, 33. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2. ZCes-1 člen 3, 100.
motenje posesti – posestno varstvo – onemogočena uporaba ulic – uporaba dovozne poti – nov prometni režim – prometna ureditev – grajeno javno dobro – javne ceste – omejitev splošne rabe
Javne ceste so javno dobro in so izven javnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Izključeno je tudi posestno varstvo.
Glede na naravo in namen posamezne vrste javnega dobra so dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe. Določene so v zakonu, ki določa pogoje za njegovo uporabo.
Prometna ureditev vključuje tudi določene omejitve uporabe cest ali njenega dela glede na vrsto prometa in ureditev parkiranja in ustavljanja vozil. Odločanje o vprašanjih, povezanih z uporabo javnih cest, je po povedanem stvar upravnega prava.
ZPP člen 105, 108, 108/5, 112, 112/1, 278, 318. 318/1.
sestavine vloge - nerazumljiva vloga - nerazumljiv odgovor na tožbo - formalne sestavine odgovora na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravica do kontradiktornega sojenja – načelo kontradiktornosti
Z vlogo, iz katere je razvidno, da gre za odgovor na tožbo in kdo jo je vložil, vsebuje pa nerazumljive podatke o strankah postopka in opravilni številki zadeve, je treba postopati po pravilih o nerazumljivi vlogi.
razdelitev skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – vknjižba pravice v zemljiški knjigi
Sodišče mora natančno presoditi verjetnost lastninskega upravičenja in pri tem paziti, da ne bo tisti, ki ima izkazano verjetnejšo pravico, dokazoval obstoja te pravice. Pri tem se upošteva lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi in se na pravdo napoti tistega zakonca, katerega lastninska pravica v zemljiški knjigi ni vpisana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073995
ZPP člen 205. ZASP člen 146.
sprememba pravnoorganizacijske oblike – prenehanje pravne osebe – prekinitev postopka – javna priobčitev avtorsko varovanih del – predvajanje glasbe – plačilo nadomestila – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – dokazna ocena
V primeru spremembe pravnoorganizacijske oblike pravdne stranke iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti o prenehanju preoblikovane pravne osebe, saj gre v takšnih primerih statusnega preoblikovanja zgolj za spremembo zunanjih statusnih atributov družbe, ki na pravno eksistenco družbe ne vplivajo, zato tudi ni prišlo do prekinitve postopka na podlagi 3. točke 205. člena ZPP.
Pri presoji, ali se je v prostorih tožene stranke predvajala glasba ali ne, ni odločilno dejstvo, da kontrolorji tožeče stranke vira glasbe niso vidno zaznali, ampak je, kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, ključno, da so glasbo slišali.
Kontrol tožeče stranke ni mogoče primerjati s kontrolami pri inšpekcijskem nadzoru, saj ugotovitve s kontrol niso podlaga za izdajo oblastnih aktov, ki bi jih bila pristojna izdajati tožeča stranka, pač pa so še vedno predmet dokazovanja v sodnem postopku. V slednjem pa je tudi zagotovljeno varstvo pravic in obveznosti uporabnika avtorsko varovanih glasbenih del.
oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – nastanek taksne obveznosti
Odločitev o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje temelji na stališču, da lahko odločitev o predlogu v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje, da je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala z vložitvijo tožbe 20. 7. 2011 in da je zato predlog za oprostitev plačila sodne takse, podan 7. 1. 2013, prepozen.
izjava o premoženjskem stanju – navedba neresničnih podatkov – plačilo dvojne takse – pomanjkljivo izpolnjena izjava
Plačilo dvojne takse vsebinsko predstavlja sankcijo. Ta sankcija pa je predvidena za primer, ko stranka v izjavi o premoženjskem stanju zavestno navede neresnične podatke in torej izjavi, da določenega premoženja nima ali pa navede njegovo manjšo vrednost, ne pa, ko sodišču odda pomanjkljivo izpolnjeno izjavo. Posledica pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju je (lahko) kvečjemu zavrnitev predloga za oprostitev.
V postopkih po ZPND velja nižji standard materialne pravice, ki je upravičen zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, nujnosti hitrega postopka in ker je ukrep začasen, kar pa ne pomeni, da sodišče ni dolžno izvesti predlaganih dokazov udeležencev. Ali povedano drugače, sodišče mora izvesti tiste dokaze, na podlagi katerih bo ob upoštevanju nižjega standarda materialne resnice, možno dokazno oceniti (ne)utemeljenost predolga po ZPND.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077349
ZPP člen 7, 8, 212, 215, 286. OZ člen 179.
nastanek škode – pravila o dokaznem bremenu – dokazna ocena spoznavna kriza – pravni standard – pravno priznani strah
Pogoj za sojenje po pravilih o dokaznem bremenu je spoznavna kriza (situacija non liquet).
Nobena od določb 7., 212. in 286. člena ZPP ne zahteva, da mora katera stranka dokazati resničnost svojih trditev, pač pa le nalagajo „dolžnost“ predlagati dokaze za svoje trditve.
Ali je sodišče prepričano, da je neko dejstvo ugotovljeno ali ne, je pravni standard, vendar je pravilna uporaba tega standarda odvisno od dejstev, s katerimi sodišče napolni vsebino pravnega standarda v vsakem konkretnem primeru posebej.
izvajanje stikov med starški in otroci – sprememba izvajanja stikov
V konkretnem primeru glede na ugotovljeno visoko stopnjo konflikta med roditeljema ni pogojev, da bi se stiki prepuščali sprotnemu dogovarjanju. Ravno nezmožnost dogovarjanja je bil razlog, da se stiki po sklenjeni poravnavi niso niti izvrševali niti krepili, kot je bilo predvideno. Zato je pač treba za vse počitnice in praznike stike določiti natančno.
Ni utemeljena zahteva nasprotnega udeleženca, da sodišče pooblasti njegovo ženo za prevzem hčerke na stik v primeru, ko je on zadržan. Sodišče ne more odločati „za vsak slučaj“, morebitna nezmožnost nasprotnega udeleženca za prevzem hčerke na stik pa je potencialno naključje. Takšnih naključij je v življenju vse polno in ne morejo biti predmet posebnega presojanja. Res je konkreten primer posebej občutljiv, saj gre za osebno (pravico in) dolžnost očeta, da ima stik in da ga tudi na ustrezen način izvrši (hči prevzame in jo vrne).
ZNP člen 110, 118, 118/2, 118/3, 119, 123. ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 9, 40, 40/3, 194, 150. SPZ člen 70, 70/3.
delitev solastnine - vsebina predloga za delitev solastnine - prekinitev postopka - zemljiškoknjižni vpis nepremičnine v korist tretjega - skupno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - ugotovitvena sodba - učinkovanje sodbe zoper zemljiškoknjižnega lastnika - izločitvena pravica - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - posadna listina
Vknjižba (so)lastninske pravice v korist udeležencev ni pogoj za to, da bi se lahko opravil postopek delitve, če udeleženca svojo (so)lastninsko pravico dokazujeta z drugimi listinami.
Sodišče v postopku zavarovanja s tem sklepom le ugotavlja, ali, glede na stanje postopka zavarovanja ter stanje stečajnega postopka v času pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je upnik terjatev in ločitveno pravico priglasil, kot je to pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje. Za presojo procesnih situacij, do katerih pride zaradi dejanj udeležencev stečajnega postopka v času po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je pristojno sodišče v stečajnem postopku.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – darilna pogodba – dogovor v korist tretjega – pravica gradnje – priposestvovanje - dobrovernost
Ker je tožnikova pravica do gradnje garaže temeljila na dogovoru v korist tretjega, vsebovanem v darilni pogodbi, sklenjeni med starši tožnika in toženca ter tožencem, tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice na delu nepremičnine, na kateri stoji garaža, po pravilih o dobroverni gradnji na tujem svetu.
določitev vsebine sporazuma lastnika zemljišča in imetnika stavbne pravice - sporno lastništvo na nepremičnini - sklicevanje na zemljiškoknjižne podatke
V konkretnem primeru sklicevanje predlagateljev zgolj na zemljiškoknjižne podatke, ne zadostuje za zaključek, da so materialnopravno legitimirani v obravnavanem primeru. Ne gre namreč spregledati, da so pravni predniki predlagateljev predmetno parcelo z veljavno pogodbo prodali pravni prednici nasprotne udeleženke, po kateri je ta parcela postala družbena lastnina v uporabi (upravi) pravne prednice nasprotne udeleženke, ki je na njej pridobila posest in z njo naprej razpolagala. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj in je pravna prednica nasprotne udeleženke to pravico pridobila že s podpisom pogodbe in prevzemom nepremičnine v posest, hkrati pa sta pravna prednika predlagateljev svojo solastninsko pravico na tej nepremičnini izgubila in zato predlagatelji obravnavane parcele niso mogli podedovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021520
OZ člen 346, 353, 353/3, 376. ZOR člen 18, 18/2, 262, 262/1, 371, 376, 376/1, 376/3, 751, 751/3. ZPP člen 7, 7/1, 187, 187/1, 187/2, 188, 188/1, 212, 215, 286, 337, 337/1, 362, 383.
mandatna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - strokovna napaka - profesionalna skrbnost - nepravilna izbira tožene stranke in subjektivna sprememba tožbe - dokazno breme glede škode - prevalitev dokaznega bremena - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - zastaranje odškodninskega zahtevka - prepoved ne ultra alterum tantum
Že zgolj možnost različnih interpretacij Pogodbe o prevzemu glede obveznosti plačila plač, zapadlih pred prevzemom,je narekovala posebno previdnost toženih strank kot kvalificiranih pooblaščencev pri izbiri in spremembi tožene stranke v delovnem sporu. Ker bi profesionalna skrbnost v danih okoliščinah dovoljevala le razširitev tožbe na novo toženo stranko T., ne pa tudi umik tožbe zoper že obstoječo toženo stranko T. M., je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju naslovnega sodišča v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti na strani toženih strank, ki sta s subjektivno spremembo tožbe z dne 10. 1. 1996 dosegli prav slednje, pravilno ugotovilo elemente protipravnosti kot posledico opustitve dolžne skrbnosti v smislu določb tretjega odstavka 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena tega zakona (skrbnost dobrega strokovnjaka), ko ni sporno, da tožeča stranka ni naročila vložitve tožbe zoper točno določeno pravno osebo.
Za izkaz škode kot enega izmed kumulativno zahtevanih elementov odškodninske odgovornosti v okviru pravdnega postopka zadostuje že realno pričakovanje, da bi bila stranka na podlagi pravnomočne sodbe dejansko poplačana. Že to, ko je tožeča stranka dokazala, da bi svojo terjatev, ki jo je uveljavljala v delovnem sporu, v kolikor bi toženi stranki ravnali z dolžno skrbnostjo, lahko vsaj deloma izkazala z listino, ki ima kvaliteto izvršilnega naslova, v procesnem smislu zadošča za prevalitev dokaznega bremena o tem, da tožeča stranka, tudi v kolikor bi s sodbo na podlagi pripoznave razpolagala, zaradi plačilne nesposobnosti T. M. svoje terjatve tudi v tem obsegu dejansko ne bi realizirala, na toženo stranko.
Ob pravilni uporabi materialnega prava je zatrjevanje in dokazovanje nastale škode ter njene višine procesno breme oškodovanca. Tožeča stranka bi morala svoj tožbeni zahtevek po višini, v kolikor ta presega znesek v delovnem sporu pripoznane terjatve, utemeljiti s substanciranim sklicevanjem na pravno odločilna dejstva oziroma svoja zatrjevanja o teh dejstvih, podana v zadevi Pd 1159/95, ustrezno povzeti ter opredeliti, kateri v postopku Pd 1159/95 predlagani oziroma izvedeni dokazi izkazujejo resničnost tako zatrjevanega pravno relevantnega dejanskega stanja.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – plačilo za storitve obveznih javnih služb – odvoz odpadkov
Tožnica bi bila tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (oziroma prihoda na njegovo prebivališče z namenom, da bio odpadke odpelje, čeprav jih toženec ne bi pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti in storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica to izvajala, je bila slednja dolžna to konkretno opredeliti in izkazati, a temu (bremenu) ni zadostila.
stroški postopka – posvet s stranko – nagrada odvetnika za druge vloge – odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno ni priznalo priglašenih stroškov za obvestilo z dne 1. 3. 2006 v višini 50 točk, za vlogo z dne 13. 3. 2008 v višini 50 točk in vlogo z dne 18. 2. 2013 v višini 50 točk. Pravilno pa ji ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s stranko, saj ne gre za samostojno storitev, zajeta pa je že v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - trditvena podlaga – poziv k predložitvi izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks že po svojem osnovnem namenu zajema tudi trditev dolžnika, da takse ne more plačati, skupaj s podatki iz izjave o premoženjskem stanju pa predstavlja zadostno trditveno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – razžalitev dobrega imena in časti – opredelitev v Kazenskem zakoniku – resničnost izjave
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti je treba uporabiti merila iz OZ, ki ureja odškodninsko pravo, in si, kolikor so pomanjkljiva, ob tem pomagati tudi z merili s kazenskopravnega področja, in ker razžalitve OZ ne opredeli, si je sodišče prve stopnje pravilno pomagalo z določbami v času dejanja veljavnega Kazenskega zakonika, ki je v 171. členu opredelil razžalitev časti in tudi izgubo elementa protipravnosti, če storilec (toženec) dokaže resničnost svojih trditev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005653
OZ člen 15, 33, 33/1. ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109.
sklenitev pogodbe - izpolnitev predpogodbe - razveza predpogodbe - kaznovanje odvetnice za žalitev v vlogi - presežena meja sprejemljive kritike
Izpolnitev predpogodbe se izrazi v sklenitvi glavne pogodbe, izpolnitev predpogodbe namreč predstavlja izjavo takšne volje, kot je bila glede bistvenih sestavin že opredeljena v predpogodbi.
Pritožba je namenjena preizkusu pravnih in dejanskih zaključkov nižjega sodišča, izhajajoč iz izpodbijane sodbe, in v tem smislu je pričakovana ter v celoti dovoljena kritičnost pritožnika do stališč sodišča, vendar vse v mejah dostojnega izražanja ter brez izrekanja žaljivih vrednostnih sodb o delu sodišča ter sodstva kot celote, s katerim se ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteta sodne veje oblasti.
pasivna legitimacija - obvezno zavarovanje v prometu - kraj nastanka škode - škoda izven ozemlja RS
Pravilna je razlaga določb prvega odstavka člena 26 ZOZP, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ki pojem „škode na ozemlju Republike Slovenije“ veže na kraj škodnega dogodka, do katerega mora tedaj priti na ozemlju Republike Slovenije, da nastopi odgovornost toženega zavarovalnega združenja.
Kakršnokoli drugačno razumevanje navedene zakonske določbe bi bilo zgolj nedopustno arbitrarno in preširoko, saj je ravno za nepremoženjsko škodo značilen njen sukcesivni značaj, ko se začetna in nadaljnja škoda kot celota v bistvu časovno zelo zavlečeta, nastopata lahko na različnih krajih, pač odvisno od zdravljenja in bivanja oškodovanca.