Toženčevo sklicevanje na silobran ne more biti utemeljeno, saj je tožnico močno držal za roke in jo na koncu spustil na tla, s čemer jo je poškodoval, kljub temu, da je njen napad s palico medtem že prenehal.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – poziv na plačilo sodne takse – ponoven poziv – pravnomočnost odločitve o predlogu za oprostitev plačila taks – domneva o umiku pritožbe
Sodišče je tožnika dvakrat pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbo, zato ni razloga, da bi ga h temu še enkrat pozivalo, ko je postala odločitev o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse pravnomočna.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - zavrnitev dokaza - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do učinkovitega dokaznega sredstva - obrazložitev zavrnitev dokaznega predloga
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan.
lovljenje divjadi – lovska družina – obvestilo lovske družine – prepoved lova – odločitev organov lovske družine – sodno varstvo – ustavna jamstva – odprava obvestila
Obvestilo toženke tožniku, s katerim ga obvešča, da mu v letu 2011 ni dovoljeno loviti visoke divjadi v Lovski družini M., razen na razpisanih skupnih lovih, ne predstavlja le sporočila, ampak gre za odločitev organov toženke v smislu prvega odstavka 14. člena ZDru zoper katero je dopustno sodno varstvo. Pomanjkanje oblike izdanega akta ne more iti v breme tožnika.
Ukrep prepovedi lova je bil tožniku izrečen ne da bi bile upoštevane temeljne pravice in garancije pravnega postopka, za izrek takšne prepovedi ne obstaja ne pravna in ne dejanska podlaga, zato je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito tožbenemu zahtevku ugodilo in obvestilo odpravilo.
prisilna poravnava – sprememba načrta finančnega prestrukturiranja – pritrdilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij – nepopolna zahteva – poziv na dopolnitev
Če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja po 1. točki prvega odstavka 180. člena ZFPPIPP, mora poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja vsebovati tudi pritrdilno ali odklonilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca o tem, ali so pogoji za plačilo terjatev, ki jih dolžnik ponuja upnikom, s spremenjenim načrtom finančnega prestrukturiranja, ugodnejši. 181. člen ZFPPIPP je bil z določbo tretjega odstavka dopolnjen z utemeljitvijo, da je pri presoji, ali so pogoji plačila terjatev ugodnejši, treba uporabiti pravila poslovno finančne stroke, in je zato najprimerneje, če to presojo opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja ter jo vključi v svoje poročilo o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – plačilo storitev odvetniku v izodbojnem obdobju
Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka imela koristi, ker ji je tožena stranka do začetka stečajnega postopka zagotavljala odvetniške storitve brezplačno, za odločitev v tem sporu ni pomemben. Tožeča stranka bi sicer imela lahko koristi, glede katerih pa tožena stranka ni podala trditev, da so se na strani premoženja tožeče stranke izrazile v kakšni izmed oblik premoženja iz 1. odstavka 10. člena ZFPPIPP.
Kljub temu, da izguba hiše predstavlja velik problem in stisko za dolžnico in njeno družino, realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ, saj posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.
Oporočna določila za denacionalizirano premoženje se upoštevajo le, če je to zapustnik izrecno navedel, sicer pa le, če se zakoniti dediči strinjajo, kar pa se ne. Oporoka je zato za to premoženje v celoti nerelevantna, zato tudi izplačila nujnih deležev v prejšnjem zapuščinskem postopku, kjer je šlo za oporočno dedovanje, na dedovanje tega premoženja ne morejo vplivati.
V zavarovanje zahtevka na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (ugotovitev, da je darilna pogodba v razmerju do tožnika brez učinka in da je toženec dolžan dopustiti izvršbo v obsegu, ki je potrebna za poplačilo njegove terjatve) ni mogoče izdati začasne odredbe, s katero se tožencu prepoveduje odtujiti in obremeniti nepremičnino, saj gre pri takšni začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve, ki ni povezana (konkesna) s tožbenim zahtevkom.
ZNP člen 110, 118, 118/2, 118/3, 119, 123. ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 9, 40, 40/3, 194, 150. SPZ člen 70, 70/3.
delitev solastnine - vsebina predloga za delitev solastnine - prekinitev postopka - zemljiškoknjižni vpis nepremičnine v korist tretjega - skupno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - ugotovitvena sodba - učinkovanje sodbe zoper zemljiškoknjižnega lastnika - izločitvena pravica - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - posadna listina
Vknjižba (so)lastninske pravice v korist udeležencev ni pogoj za to, da bi se lahko opravil postopek delitve, če udeleženca svojo (so)lastninsko pravico dokazujeta z drugimi listinami.
verjetnost terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – prodaja nepremičnine pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe
Tožnik, ki je zoper prvega toženca naperil zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, verjetnosti te svoje terjatve ni izkazal. Prvi toženec je sporno nepremičnino prodal toženkama, ki sta že pred tožbo predlagali vknjižbo svoje lastninske pravice. Potemtakem je prvi toženec že izčrpal svojo pravico razpolaganja, zato predlagana prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine glede prvega toženca ne bi imela nobenega smisla.
predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – razžalitev dobrega imena in časti – opredelitev v Kazenskem zakoniku – resničnost izjave
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti je treba uporabiti merila iz OZ, ki ureja odškodninsko pravo, in si, kolikor so pomanjkljiva, ob tem pomagati tudi z merili s kazenskopravnega področja, in ker razžalitve OZ ne opredeli, si je sodišče prve stopnje pravilno pomagalo z določbami v času dejanja veljavnega Kazenskega zakonika, ki je v 171. členu opredelil razžalitev časti in tudi izgubo elementa protipravnosti, če storilec (toženec) dokaže resničnost svojih trditev.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - trditvena podlaga – poziv k predložitvi izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks že po svojem osnovnem namenu zajema tudi trditev dolžnika, da takse ne more plačati, skupaj s podatki iz izjave o premoženjskem stanju pa predstavlja zadostno trditveno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
pasivna legitimacija - obvezno zavarovanje v prometu - kraj nastanka škode - škoda izven ozemlja RS
Pravilna je razlaga določb prvega odstavka člena 26 ZOZP, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ki pojem „škode na ozemlju Republike Slovenije“ veže na kraj škodnega dogodka, do katerega mora tedaj priti na ozemlju Republike Slovenije, da nastopi odgovornost toženega zavarovalnega združenja.
Kakršnokoli drugačno razumevanje navedene zakonske določbe bi bilo zgolj nedopustno arbitrarno in preširoko, saj je ravno za nepremoženjsko škodo značilen njen sukcesivni značaj, ko se začetna in nadaljnja škoda kot celota v bistvu časovno zelo zavlečeta, nastopata lahko na različnih krajih, pač odvisno od zdravljenja in bivanja oškodovanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021520
OZ člen 346, 353, 353/3, 376. ZOR člen 18, 18/2, 262, 262/1, 371, 376, 376/1, 376/3, 751, 751/3. ZPP člen 7, 7/1, 187, 187/1, 187/2, 188, 188/1, 212, 215, 286, 337, 337/1, 362, 383.
mandatna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - strokovna napaka - profesionalna skrbnost - nepravilna izbira tožene stranke in subjektivna sprememba tožbe - dokazno breme glede škode - prevalitev dokaznega bremena - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - zastaranje odškodninskega zahtevka - prepoved ne ultra alterum tantum
Že zgolj možnost različnih interpretacij Pogodbe o prevzemu glede obveznosti plačila plač, zapadlih pred prevzemom,je narekovala posebno previdnost toženih strank kot kvalificiranih pooblaščencev pri izbiri in spremembi tožene stranke v delovnem sporu. Ker bi profesionalna skrbnost v danih okoliščinah dovoljevala le razširitev tožbe na novo toženo stranko T., ne pa tudi umik tožbe zoper že obstoječo toženo stranko T. M., je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju naslovnega sodišča v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti na strani toženih strank, ki sta s subjektivno spremembo tožbe z dne 10. 1. 1996 dosegli prav slednje, pravilno ugotovilo elemente protipravnosti kot posledico opustitve dolžne skrbnosti v smislu določb tretjega odstavka 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena tega zakona (skrbnost dobrega strokovnjaka), ko ni sporno, da tožeča stranka ni naročila vložitve tožbe zoper točno določeno pravno osebo.
Za izkaz škode kot enega izmed kumulativno zahtevanih elementov odškodninske odgovornosti v okviru pravdnega postopka zadostuje že realno pričakovanje, da bi bila stranka na podlagi pravnomočne sodbe dejansko poplačana. Že to, ko je tožeča stranka dokazala, da bi svojo terjatev, ki jo je uveljavljala v delovnem sporu, v kolikor bi toženi stranki ravnali z dolžno skrbnostjo, lahko vsaj deloma izkazala z listino, ki ima kvaliteto izvršilnega naslova, v procesnem smislu zadošča za prevalitev dokaznega bremena o tem, da tožeča stranka, tudi v kolikor bi s sodbo na podlagi pripoznave razpolagala, zaradi plačilne nesposobnosti T. M. svoje terjatve tudi v tem obsegu dejansko ne bi realizirala, na toženo stranko.
Ob pravilni uporabi materialnega prava je zatrjevanje in dokazovanje nastale škode ter njene višine procesno breme oškodovanca. Tožeča stranka bi morala svoj tožbeni zahtevek po višini, v kolikor ta presega znesek v delovnem sporu pripoznane terjatve, utemeljiti s substanciranim sklicevanjem na pravno odločilna dejstva oziroma svoja zatrjevanja o teh dejstvih, podana v zadevi Pd 1159/95, ustrezno povzeti ter opredeliti, kateri v postopku Pd 1159/95 predlagani oziroma izvedeni dokazi izkazujejo resničnost tako zatrjevanega pravno relevantnega dejanskega stanja.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – plačilo za storitve obveznih javnih služb – odvoz odpadkov
Tožnica bi bila tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (oziroma prihoda na njegovo prebivališče z namenom, da bio odpadke odpelje, čeprav jih toženec ne bi pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti in storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica to izvajala, je bila slednja dolžna to konkretno opredeliti in izkazati, a temu (bremenu) ni zadostila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005653
OZ člen 15, 33, 33/1. ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109.
sklenitev pogodbe - izpolnitev predpogodbe - razveza predpogodbe - kaznovanje odvetnice za žalitev v vlogi - presežena meja sprejemljive kritike
Izpolnitev predpogodbe se izrazi v sklenitvi glavne pogodbe, izpolnitev predpogodbe namreč predstavlja izjavo takšne volje, kot je bila glede bistvenih sestavin že opredeljena v predpogodbi.
Pritožba je namenjena preizkusu pravnih in dejanskih zaključkov nižjega sodišča, izhajajoč iz izpodbijane sodbe, in v tem smislu je pričakovana ter v celoti dovoljena kritičnost pritožnika do stališč sodišča, vendar vse v mejah dostojnega izražanja ter brez izrekanja žaljivih vrednostnih sodb o delu sodišča ter sodstva kot celote, s katerim se ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteta sodne veje oblasti.
določitev vsebine sporazuma lastnika zemljišča in imetnika stavbne pravice - sporno lastništvo na nepremičnini - sklicevanje na zemljiškoknjižne podatke
V konkretnem primeru sklicevanje predlagateljev zgolj na zemljiškoknjižne podatke, ne zadostuje za zaključek, da so materialnopravno legitimirani v obravnavanem primeru. Ne gre namreč spregledati, da so pravni predniki predlagateljev predmetno parcelo z veljavno pogodbo prodali pravni prednici nasprotne udeleženke, po kateri je ta parcela postala družbena lastnina v uporabi (upravi) pravne prednice nasprotne udeleženke, ki je na njej pridobila posest in z njo naprej razpolagala. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj in je pravna prednica nasprotne udeleženke to pravico pridobila že s podpisom pogodbe in prevzemom nepremičnine v posest, hkrati pa sta pravna prednika predlagateljev svojo solastninsko pravico na tej nepremičnini izgubila in zato predlagatelji obravnavane parcele niso mogli podedovati.
stroški postopka – posvet s stranko – nagrada odvetnika za druge vloge – odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno ni priznalo priglašenih stroškov za obvestilo z dne 1. 3. 2006 v višini 50 točk, za vlogo z dne 13. 3. 2008 v višini 50 točk in vlogo z dne 18. 2. 2013 v višini 50 točk. Pravilno pa ji ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s stranko, saj ne gre za samostojno storitev, zajeta pa je že v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.