OZ člen 174, 174/1, 179, 182. ZZVZZ člen 86. ZOZP člen 18, 18/4.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pretres možganov – zvin vratne hrbtenice – potni stroški – stroški prevozov na zdravljenje – zahteva za povrnitev stroškov prevoza na zdravljenje od ZZZS – pasivna legitimacija
Tožnica, ki je bila v času škodnega dogodka stara nekaj manj kot 23 let, je v posledici prometne nezgode utrpela pretres možganov, zvin vratne hrbtenice, udarnine po telesu in odrgnine po levem zapestju, lažji postkomocijski sindrom in kronični posttravmatski glavobol. Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, strahu in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je tožnica prejela odškodnino v višini 16,3 PMNP.
Neutemeljeno toženka (zavarovalnica) vztraja pri stališču, da bi morala tožnica stroške prevozov na zdravljenje zahtevati od ZZZS. Toženka namreč ni dokazala, da je bila tožnici navedena materialna škoda že povrnjena.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 142, 158, 158/1, 158/2, 171, 188, 188/1.
nevarna stvar – domača žival – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca – opustitev dolžnega varstva in nadzorstva s strani staršev
Kobila je bila zaradi paritvenega obdobja nemirna, njene značajske lastnosti pa spremenjene, zato je bila nevarna za okolico. Utemeljen je zato zaključek, da je podana objektivna odgovornost imetnika.
Če starši niso ustrezno poskrbeli za varstvo triletne deklice, ki se je sama igrala na dvorišču ob kobili, tega ni mogoče upoštevati kot njenega soprispevek h nastali škodi, saj je odločilno le njeno ravnanje.
tožba za spremembo preživnine – višina preživnine – bistveno spremenjene razmere – pravnomočnost – potrebe otroka – preživninske zmožnosti staršev
Tožbi za zvišanje ali znižanje preživnine je mogoče ugoditi le, če so razmere bistveno spremenjene. Življenjske razmere se namreč nenehno spreminjajo, zato sleherna sprememba ne more biti bistvena. Drugačno stališče bi izvotlilo institut pravnomočnosti.
Določitev višine preživninske obveznosti ni matematično opravilo, temveč rezultat vrednotnega sklepa, ki naj uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku, ki ga tvorijo: otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičenost zamude – presoja po merilih krivde
Na podlagi ustaljene sodne prakse se upravičenost ali neupravičenost zamude v postopku za vrnitev v prejšnje stanje presoja po merilih krivde. Ugotovljeno je bilo, da je toženec res veliko časa preživel pri svoji partnerki na naslovu L, vendar pa to ne more biti upravičen razlog za zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077334
OZ člen 190, 198, 261, 264, 427, 432. SPZ člen 95, 95/2, 96. SZ-1 člen 112. ZPP člen 11, 216, 254, 254/3.
plačilo uporabnine za nepremičnino – konkretno in realno prikrajšanje – nepošteni posestnik – vrnitev koristi – tržna najemnina – neupravičena uporaba - pobot uveljavljane terjatve iz naslova potrebnih in koristnih stroškov – dokaz z izvedencem – pridržna pravica – subjektivna sprememba obligacijskega razmerja
Dejstvo, da stanovanjska hiša ni primerna za bivanje, še ne izključuje možnosti, da se tržna najemnina ugotovi ob upoštevanju konkretnih dejavnikov, ki opredeljujejo sporno nepremičnino kot celoto.
Pri predlaganju dokaza z izvedencem sodišče ni vezano na predlog, kakšne stroke naj bo izvedenec. Katerega izvedenca in kakšne stroke bo postavilo, je odločitev sodišča (ki jo opravi v okviru procesnega vodstva). Stranka mora namreč dokaz substancirati z navedbo dokazne teme in dokaznega sredstva.
Nepošten lastniški posestnik nima pridržne pravice. Pridržna pravica na podlagi določbe 112. člena SZ-1 pa je uporabljiva zgolj za najemna razmerja glede stanovanj oziroma (več)stanovanjskih stavb.
ureditev meje – pravična ocena – pojem pravične ocene
Pri določitvi meje po pravični oceni je treba upoštevati tudi stanje v naravi (robniki in ciprese), ter okoliščino, da je robnike postavil prednik nasprotnega udeleženca v soglasju s prednikom predlagatelja.
stroški kazenskega postopka - zavezanec za plačilo stroškov kazenskega postopka - nagrada pooblaščenca
Pritožba ima sicer prav, ko trdi, da je v sklepu sodišča prve stopnje odvetnik J.J. nepravilno naveden kot pooblaščenec R.M., saj je odvetnika dejansko pooblastil za zastopanje družbe G. d.o.o. v stečaju stečajni upravitelj družbe in je odvetnik v postopku zastopal oškodovano družbo. Napačna navedba oškodovanca v sklepu pa ne pomeni, da obsojenca stroškov zastopanja odvetniku nista dolžna plačati in da bi jih moral slednji zahtevati od stečajnega upravitelja družbe, kot navaja pritožba. Odvetnik je zastopal družbo, ki je bila oškodovana zaradi kaznivih dejanj, ki sta ju storila obsojenca, kot je razvidno iz prvostopenjske sodbe, zato sta obsojenca dolžna po že navedenih zakonskih določilih plačati stroške zastopanja pooblaščenca oškodovane družbe.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 272/1-2, 272/2, 278, 278/1, 278/2. OZ člen 3, 105, 105/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti – običaji med strankama – subjektivni pogoj – razlogi za dvom v plačilno sposobnost dolžnika – skrbnost
Pri ugotavljanju običaja, ki je bil vzpostavljen med pogodbenima strankama pri plačevanju obveznosti iz trajnega dolžniškega razmerja, je pomembna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec pred obdobjem izpodbojnosti pristajal na plačila v daljšem roku, kot so bila navedena v izstavljenih računih.
Čim so obstajali dejanski razlogi za dvom v plačilno sposobnost dolžnika, bi jih toženec imel možnost preveriti na ustrezen način, da bi se lahko prepričal ali gre za kratkoročno ali dolgoročno plačilno nesposobnost. Trditev v smeri, da bi stanje plačilne sposobnosti dolžnika kakorkoli preverjal ali pa da bi od dolžnika prejel informacijo, da je solventen, pa toženec ni podal. Sklicevanje na neobstoj zakonske subjektivne predpostavke izpodbijanja namreč varuje le skrbne nasprotnike izpodbijanja.
izvajanje stikov med starški in otroci – sprememba izvajanja stikov
V konkretnem primeru glede na ugotovljeno visoko stopnjo konflikta med roditeljema ni pogojev, da bi se stiki prepuščali sprotnemu dogovarjanju. Ravno nezmožnost dogovarjanja je bil razlog, da se stiki po sklenjeni poravnavi niso niti izvrševali niti krepili, kot je bilo predvideno. Zato je pač treba za vse počitnice in praznike stike določiti natančno.
Ni utemeljena zahteva nasprotnega udeleženca, da sodišče pooblasti njegovo ženo za prevzem hčerke na stik v primeru, ko je on zadržan. Sodišče ne more odločati „za vsak slučaj“, morebitna nezmožnost nasprotnega udeleženca za prevzem hčerke na stik pa je potencialno naključje. Takšnih naključij je v življenju vse polno in ne morejo biti predmet posebnega presojanja. Res je konkreten primer posebej občutljiv, saj gre za osebno (pravico in) dolžnost očeta, da ima stik in da ga tudi na ustrezen način izvrši (hči prevzame in jo vrne).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023268
KZ-1 člen 240, 240/2, 235, 235/1, 42, 42/1, 18. ZKP člen 105, 105/2, 383. ZGD-1 člen 54, 54/1, 263, 263/1, 529, 529/1, 545, 545/2. ZOPOKD člen 4, 4/-1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – zakonski znaki – dokazna ocena – direktni (obarvan) naklep – premoženjskopravni zahtevek - litispendenca
Izkazana finančna in personalna povezanost izkazuje dejanski koncern. V primeru dejanskega koncerna je načeloma prepovedan vpliv obvladujoče družbe na odvisno družbo. V kolikor pa pride do vpliva in odvisna družba kaj stori ali opusti v svojo škodo, pa je takšen vpliv dovoljen, če se prikrajšanje nadomesti. Nadomestitev mora biti jasno določena in časovno opredeljena zaradi varstva upnikov odvisne družbe, interesa delavcev in države. Nasprotno ravnanje odgovorne osebe pri odvisni družbi pomeni, da odgovorna oseba ne ravna v dobro odvisne družbe, kar je zavezana po določilih 263. člena ZGD-1.
Kljub temu, da izguba hiše predstavlja velik problem in stisko za dolžnico in njeno družino, realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ, saj posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.
razdelitev skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – vknjižba pravice v zemljiški knjigi
Sodišče mora natančno presoditi verjetnost lastninskega upravičenja in pri tem paziti, da ne bo tisti, ki ima izkazano verjetnejšo pravico, dokazoval obstoja te pravice. Pri tem se upošteva lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi in se na pravdo napoti tistega zakonca, katerega lastninska pravica v zemljiški knjigi ni vpisana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005653
OZ člen 15, 33, 33/1. ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109.
sklenitev pogodbe - izpolnitev predpogodbe - razveza predpogodbe - kaznovanje odvetnice za žalitev v vlogi - presežena meja sprejemljive kritike
Izpolnitev predpogodbe se izrazi v sklenitvi glavne pogodbe, izpolnitev predpogodbe namreč predstavlja izjavo takšne volje, kot je bila glede bistvenih sestavin že opredeljena v predpogodbi.
Pritožba je namenjena preizkusu pravnih in dejanskih zaključkov nižjega sodišča, izhajajoč iz izpodbijane sodbe, in v tem smislu je pričakovana ter v celoti dovoljena kritičnost pritožnika do stališč sodišča, vendar vse v mejah dostojnega izražanja ter brez izrekanja žaljivih vrednostnih sodb o delu sodišča ter sodstva kot celote, s katerim se ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteta sodne veje oblasti.
stroški postopka – posvet s stranko – nagrada odvetnika za druge vloge – odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno ni priznalo priglašenih stroškov za obvestilo z dne 1. 3. 2006 v višini 50 točk, za vlogo z dne 13. 3. 2008 v višini 50 točk in vlogo z dne 18. 2. 2013 v višini 50 točk. Pravilno pa ji ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s stranko, saj ne gre za samostojno storitev, zajeta pa je že v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.
pasivna legitimacija - obvezno zavarovanje v prometu - kraj nastanka škode - škoda izven ozemlja RS
Pravilna je razlaga določb prvega odstavka člena 26 ZOZP, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ki pojem „škode na ozemlju Republike Slovenije“ veže na kraj škodnega dogodka, do katerega mora tedaj priti na ozemlju Republike Slovenije, da nastopi odgovornost toženega zavarovalnega združenja.
Kakršnokoli drugačno razumevanje navedene zakonske določbe bi bilo zgolj nedopustno arbitrarno in preširoko, saj je ravno za nepremoženjsko škodo značilen njen sukcesivni značaj, ko se začetna in nadaljnja škoda kot celota v bistvu časovno zelo zavlečeta, nastopata lahko na različnih krajih, pač odvisno od zdravljenja in bivanja oškodovanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021520
OZ člen 346, 353, 353/3, 376. ZOR člen 18, 18/2, 262, 262/1, 371, 376, 376/1, 376/3, 751, 751/3. ZPP člen 7, 7/1, 187, 187/1, 187/2, 188, 188/1, 212, 215, 286, 337, 337/1, 362, 383.
mandatna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - strokovna napaka - profesionalna skrbnost - nepravilna izbira tožene stranke in subjektivna sprememba tožbe - dokazno breme glede škode - prevalitev dokaznega bremena - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - zastaranje odškodninskega zahtevka - prepoved ne ultra alterum tantum
Že zgolj možnost različnih interpretacij Pogodbe o prevzemu glede obveznosti plačila plač, zapadlih pred prevzemom,je narekovala posebno previdnost toženih strank kot kvalificiranih pooblaščencev pri izbiri in spremembi tožene stranke v delovnem sporu. Ker bi profesionalna skrbnost v danih okoliščinah dovoljevala le razširitev tožbe na novo toženo stranko T., ne pa tudi umik tožbe zoper že obstoječo toženo stranko T. M., je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju naslovnega sodišča v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti na strani toženih strank, ki sta s subjektivno spremembo tožbe z dne 10. 1. 1996 dosegli prav slednje, pravilno ugotovilo elemente protipravnosti kot posledico opustitve dolžne skrbnosti v smislu določb tretjega odstavka 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena tega zakona (skrbnost dobrega strokovnjaka), ko ni sporno, da tožeča stranka ni naročila vložitve tožbe zoper točno določeno pravno osebo.
Za izkaz škode kot enega izmed kumulativno zahtevanih elementov odškodninske odgovornosti v okviru pravdnega postopka zadostuje že realno pričakovanje, da bi bila stranka na podlagi pravnomočne sodbe dejansko poplačana. Že to, ko je tožeča stranka dokazala, da bi svojo terjatev, ki jo je uveljavljala v delovnem sporu, v kolikor bi toženi stranki ravnali z dolžno skrbnostjo, lahko vsaj deloma izkazala z listino, ki ima kvaliteto izvršilnega naslova, v procesnem smislu zadošča za prevalitev dokaznega bremena o tem, da tožeča stranka, tudi v kolikor bi s sodbo na podlagi pripoznave razpolagala, zaradi plačilne nesposobnosti T. M. svoje terjatve tudi v tem obsegu dejansko ne bi realizirala, na toženo stranko.
Ob pravilni uporabi materialnega prava je zatrjevanje in dokazovanje nastale škode ter njene višine procesno breme oškodovanca. Tožeča stranka bi morala svoj tožbeni zahtevek po višini, v kolikor ta presega znesek v delovnem sporu pripoznane terjatve, utemeljiti s substanciranim sklicevanjem na pravno odločilna dejstva oziroma svoja zatrjevanja o teh dejstvih, podana v zadevi Pd 1159/95, ustrezno povzeti ter opredeliti, kateri v postopku Pd 1159/95 predlagani oziroma izvedeni dokazi izkazujejo resničnost tako zatrjevanega pravno relevantnega dejanskega stanja.
določitev vsebine sporazuma lastnika zemljišča in imetnika stavbne pravice - sporno lastništvo na nepremičnini - sklicevanje na zemljiškoknjižne podatke
V konkretnem primeru sklicevanje predlagateljev zgolj na zemljiškoknjižne podatke, ne zadostuje za zaključek, da so materialnopravno legitimirani v obravnavanem primeru. Ne gre namreč spregledati, da so pravni predniki predlagateljev predmetno parcelo z veljavno pogodbo prodali pravni prednici nasprotne udeleženke, po kateri je ta parcela postala družbena lastnina v uporabi (upravi) pravne prednice nasprotne udeleženke, ki je na njej pridobila posest in z njo naprej razpolagala. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj in je pravna prednica nasprotne udeleženke to pravico pridobila že s podpisom pogodbe in prevzemom nepremičnine v posest, hkrati pa sta pravna prednika predlagateljev svojo solastninsko pravico na tej nepremičnini izgubila in zato predlagatelji obravnavane parcele niso mogli podedovati.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – plačilo za storitve obveznih javnih služb – odvoz odpadkov
Tožnica bi bila tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (oziroma prihoda na njegovo prebivališče z namenom, da bio odpadke odpelje, čeprav jih toženec ne bi pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti in storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica to izvajala, je bila slednja dolžna to konkretno opredeliti in izkazati, a temu (bremenu) ni zadostila.
predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – razžalitev dobrega imena in časti – opredelitev v Kazenskem zakoniku – resničnost izjave
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti je treba uporabiti merila iz OZ, ki ureja odškodninsko pravo, in si, kolikor so pomanjkljiva, ob tem pomagati tudi z merili s kazenskopravnega področja, in ker razžalitve OZ ne opredeli, si je sodišče prve stopnje pravilno pomagalo z določbami v času dejanja veljavnega Kazenskega zakonika, ki je v 171. členu opredelil razžalitev časti in tudi izgubo elementa protipravnosti, če storilec (toženec) dokaže resničnost svojih trditev.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - trditvena podlaga – poziv k predložitvi izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks že po svojem osnovnem namenu zajema tudi trditev dolžnika, da takse ne more plačati, skupaj s podatki iz izjave o premoženjskem stanju pa predstavlja zadostno trditveno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.