KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023268
KZ-1 člen 240, 240/2, 235, 235/1, 42, 42/1, 18. ZKP člen 105, 105/2, 383. ZGD-1 člen 54, 54/1, 263, 263/1, 529, 529/1, 545, 545/2. ZOPOKD člen 4, 4/-1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – zakonski znaki – dokazna ocena – direktni (obarvan) naklep – premoženjskopravni zahtevek - litispendenca
Izkazana finančna in personalna povezanost izkazuje dejanski koncern. V primeru dejanskega koncerna je načeloma prepovedan vpliv obvladujoče družbe na odvisno družbo. V kolikor pa pride do vpliva in odvisna družba kaj stori ali opusti v svojo škodo, pa je takšen vpliv dovoljen, če se prikrajšanje nadomesti. Nadomestitev mora biti jasno določena in časovno opredeljena zaradi varstva upnikov odvisne družbe, interesa delavcev in države. Nasprotno ravnanje odgovorne osebe pri odvisni družbi pomeni, da odgovorna oseba ne ravna v dobro odvisne družbe, kar je zavezana po določilih 263. člena ZGD-1.
Tožnik ne more uveljavljati alternativnega združevanja zahtevkov v primeru, ko sam ne ve z gotovostjo, do česa je upravičen, ampak se mora poslužiti eventualne kumulacije zahtevkov.
V predmetni zadevi je tožnik alternativno postavil dva zahtevka: s prvim je uveljavljal priposestvovanje služnosti po trasi, ki v naravi ne obstaja več, z drugim pa po sedaj obstoječi trasi. Ker zahtevkov ni postavil v odnosu primarnega in podrejenega (eventualna kumulacija zahtevkov), bi ga moralo prvostopenjsko sodišče glede na podano trditveno podlago v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti na navedene pomanjkljivosti.
oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – nastanek taksne obveznosti
Odločitev o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje temelji na stališču, da lahko odločitev o predlogu v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje, da je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala z vložitvijo tožbe 20. 7. 2011 in da je zato predlog za oprostitev plačila sodne takse, podan 7. 1. 2013, prepozen.
Sodišče odloča o sklenitvi zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla glede kmetijskega zemljišča, tak pravni posel pa velja pod odložnim pogojem odobritve upravne enotes. Vprašanja, ali in kakšna ponudba je bila dana, kako dana ponudba veže, kaj pomeni sprejem ponudbe, so civilnopravno vprašanja, zato se glede umika ponudbe ne upoštevajo predpisi o upravnem postopku.
Tožnik kot povprečen udeleženec v pravnem prometu ni ravnal dovolj skrbno, ko je podajal ponudbo. Okoliščina, da prodajalec za postopek ponudbe pooblasti osebo, ki naj bi bila strokovnjak, ne pomeni, da ponudniku ni treba ničesar več storiti.
Dejstvo, da je bil primarni tožbeni zahtevek zavrnjen šele v četrtem sojenju in je sodišče šele v petem sojenju pričelo z obravnavo podrejenega zahtevka, je potrebno upoštevati pri ugotavljanju uspeha v pravdi.
tožba na nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na podlagi sporazuma – izpodbijanje izvršilnega naslova – ničnost - sodna poravnava – subjektivne meje pravnomočnosti
Sodna poravnava ima res učinek pravnomočne sodne odločbe, vendar pa gre za dogovor med strankami, ki so ugotovile ničnost darilne pogodbe, pri čemer pa tožena stranka ni sodelovala, zato je navedena ugotovitev ne veže oziroma nanjo ne more imeti vpliva, nanjo se subjektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo.
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa v tem postopku izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar je smiselno storil tožnik, ko je zatrjeval ničnost kreditne pogodbe (kot posledico ničnosti darilne pogodbe) v delu, ki se nanaša na hipotekarno zavarovanje. V tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova pod preobleko predhodnega vprašanja ni dopustno.
začetek stečajnega postopka – vpis v sodni register
Sodišče prve stopnje je v skladu z zakonskimi določbami na podlagi sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je subjekt vpisa, utemeljeno sklenilo, da se pri subjektu vpisa vpišejo v sklepu navedene spremembe podatkov in da se vpiše začetek stečajnega postopka.
Vpisi navedenih sprememb podatkov se opravijo takoj po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka in torej pred njegovo pravnomočnostjo, saj pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka ne zadrži izvršitve sklepa.
prodaja premoženja – način prodaje – izhodiščna cena – najboljši pogoji za poplačilo upnikov – načelo enakega obravnavanja upnikov – višja cena od ocenjene vrednosti
ZFPPIPP sodišča ne omejuje pri določitvi izhodiščne cene, ki bi bila višja od po pooblaščenem ocenjevalcu ocenjene vrednosti premoženja. Kadar ima sodišče dovolj verodostojne informacije, da obstaja interes za nakup premoženja po ceni, ki je bistveno višja od ocenjene vrednosti, ni nobene ovire, da ne bi skušalo premoženje prodati po tako ugotovljeni vrednosti.
Pri upoštevanju splošnega načela o zagotavljanju najboljših pogojev za poplačilo upnikov je treba najti sorazmerje med čim boljšim unovčenjem stečajne mase in hitrostjo postopka, pri čemer gre v koliziji obeh težiti k čim boljšemu unovčenju premoženja in pri tem upoštevati korist vseh upnikov stečajnega postopka.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - zavrnitev dokaza - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do učinkovitega dokaznega sredstva - obrazložitev zavrnitev dokaznega predloga
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan.
Toženčeve preživninske zmožnosti so bistveno višje, kakor jih sam prikazuje. Ker prikriva svoje dejanske preživninske zmožnosti, jih sodišče numerično seveda ni moglo ugotoviti.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - trditvena podlaga – poziv k predložitvi izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks že po svojem osnovnem namenu zajema tudi trditev dolžnika, da takse ne more plačati, skupaj s podatki iz izjave o premoženjskem stanju pa predstavlja zadostno trditveno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021520
OZ člen 346, 353, 353/3, 376. ZOR člen 18, 18/2, 262, 262/1, 371, 376, 376/1, 376/3, 751, 751/3. ZPP člen 7, 7/1, 187, 187/1, 187/2, 188, 188/1, 212, 215, 286, 337, 337/1, 362, 383.
mandatna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - strokovna napaka - profesionalna skrbnost - nepravilna izbira tožene stranke in subjektivna sprememba tožbe - dokazno breme glede škode - prevalitev dokaznega bremena - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - zastaranje odškodninskega zahtevka - prepoved ne ultra alterum tantum
Že zgolj možnost različnih interpretacij Pogodbe o prevzemu glede obveznosti plačila plač, zapadlih pred prevzemom,je narekovala posebno previdnost toženih strank kot kvalificiranih pooblaščencev pri izbiri in spremembi tožene stranke v delovnem sporu. Ker bi profesionalna skrbnost v danih okoliščinah dovoljevala le razširitev tožbe na novo toženo stranko T., ne pa tudi umik tožbe zoper že obstoječo toženo stranko T. M., je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju naslovnega sodišča v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti na strani toženih strank, ki sta s subjektivno spremembo tožbe z dne 10. 1. 1996 dosegli prav slednje, pravilno ugotovilo elemente protipravnosti kot posledico opustitve dolžne skrbnosti v smislu določb tretjega odstavka 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena tega zakona (skrbnost dobrega strokovnjaka), ko ni sporno, da tožeča stranka ni naročila vložitve tožbe zoper točno določeno pravno osebo.
Za izkaz škode kot enega izmed kumulativno zahtevanih elementov odškodninske odgovornosti v okviru pravdnega postopka zadostuje že realno pričakovanje, da bi bila stranka na podlagi pravnomočne sodbe dejansko poplačana. Že to, ko je tožeča stranka dokazala, da bi svojo terjatev, ki jo je uveljavljala v delovnem sporu, v kolikor bi toženi stranki ravnali z dolžno skrbnostjo, lahko vsaj deloma izkazala z listino, ki ima kvaliteto izvršilnega naslova, v procesnem smislu zadošča za prevalitev dokaznega bremena o tem, da tožeča stranka, tudi v kolikor bi s sodbo na podlagi pripoznave razpolagala, zaradi plačilne nesposobnosti T. M. svoje terjatve tudi v tem obsegu dejansko ne bi realizirala, na toženo stranko.
Ob pravilni uporabi materialnega prava je zatrjevanje in dokazovanje nastale škode ter njene višine procesno breme oškodovanca. Tožeča stranka bi morala svoj tožbeni zahtevek po višini, v kolikor ta presega znesek v delovnem sporu pripoznane terjatve, utemeljiti s substanciranim sklicevanjem na pravno odločilna dejstva oziroma svoja zatrjevanja o teh dejstvih, podana v zadevi Pd 1159/95, ustrezno povzeti ter opredeliti, kateri v postopku Pd 1159/95 predlagani oziroma izvedeni dokazi izkazujejo resničnost tako zatrjevanega pravno relevantnega dejanskega stanja.
predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – razžalitev dobrega imena in časti – opredelitev v Kazenskem zakoniku – resničnost izjave
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti je treba uporabiti merila iz OZ, ki ureja odškodninsko pravo, in si, kolikor so pomanjkljiva, ob tem pomagati tudi z merili s kazenskopravnega področja, in ker razžalitve OZ ne opredeli, si je sodišče prve stopnje pravilno pomagalo z določbami v času dejanja veljavnega Kazenskega zakonika, ki je v 171. členu opredelil razžalitev časti in tudi izgubo elementa protipravnosti, če storilec (toženec) dokaže resničnost svojih trditev.
določitev vsebine sporazuma lastnika zemljišča in imetnika stavbne pravice - sporno lastništvo na nepremičnini - sklicevanje na zemljiškoknjižne podatke
V konkretnem primeru sklicevanje predlagateljev zgolj na zemljiškoknjižne podatke, ne zadostuje za zaključek, da so materialnopravno legitimirani v obravnavanem primeru. Ne gre namreč spregledati, da so pravni predniki predlagateljev predmetno parcelo z veljavno pogodbo prodali pravni prednici nasprotne udeleženke, po kateri je ta parcela postala družbena lastnina v uporabi (upravi) pravne prednice nasprotne udeleženke, ki je na njej pridobila posest in z njo naprej razpolagala. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj in je pravna prednica nasprotne udeleženke to pravico pridobila že s podpisom pogodbe in prevzemom nepremičnine v posest, hkrati pa sta pravna prednika predlagateljev svojo solastninsko pravico na tej nepremičnini izgubila in zato predlagatelji obravnavane parcele niso mogli podedovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005653
OZ člen 15, 33, 33/1. ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109.
sklenitev pogodbe - izpolnitev predpogodbe - razveza predpogodbe - kaznovanje odvetnice za žalitev v vlogi - presežena meja sprejemljive kritike
Izpolnitev predpogodbe se izrazi v sklenitvi glavne pogodbe, izpolnitev predpogodbe namreč predstavlja izjavo takšne volje, kot je bila glede bistvenih sestavin že opredeljena v predpogodbi.
Pritožba je namenjena preizkusu pravnih in dejanskih zaključkov nižjega sodišča, izhajajoč iz izpodbijane sodbe, in v tem smislu je pričakovana ter v celoti dovoljena kritičnost pritožnika do stališč sodišča, vendar vse v mejah dostojnega izražanja ter brez izrekanja žaljivih vrednostnih sodb o delu sodišča ter sodstva kot celote, s katerim se ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteta sodne veje oblasti.
stroški postopka – posvet s stranko – nagrada odvetnika za druge vloge – odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno ni priznalo priglašenih stroškov za obvestilo z dne 1. 3. 2006 v višini 50 točk, za vlogo z dne 13. 3. 2008 v višini 50 točk in vlogo z dne 18. 2. 2013 v višini 50 točk. Pravilno pa ji ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s stranko, saj ne gre za samostojno storitev, zajeta pa je že v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – plačilo za storitve obveznih javnih služb – odvoz odpadkov
Tožnica bi bila tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (oziroma prihoda na njegovo prebivališče z namenom, da bio odpadke odpelje, čeprav jih toženec ne bi pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti in storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica to izvajala, je bila slednja dolžna to konkretno opredeliti in izkazati, a temu (bremenu) ni zadostila.
pasivna legitimacija - obvezno zavarovanje v prometu - kraj nastanka škode - škoda izven ozemlja RS
Pravilna je razlaga določb prvega odstavka člena 26 ZOZP, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ki pojem „škode na ozemlju Republike Slovenije“ veže na kraj škodnega dogodka, do katerega mora tedaj priti na ozemlju Republike Slovenije, da nastopi odgovornost toženega zavarovalnega združenja.
Kakršnokoli drugačno razumevanje navedene zakonske določbe bi bilo zgolj nedopustno arbitrarno in preširoko, saj je ravno za nepremoženjsko škodo značilen njen sukcesivni značaj, ko se začetna in nadaljnja škoda kot celota v bistvu časovno zelo zavlečeta, nastopata lahko na različnih krajih, pač odvisno od zdravljenja in bivanja oškodovanca.