Če je sodišče štelo, da toženčeva trditev o delnem plačilu ni v zadostni meri konkretizirana, bi ga moralo v skladu z 285. členom ZPP pozvati, naj jo ustrezno dopolni in pojasni.
oprostitev plačila sodne takse – sredstva v bilanci stanja – naložba v podjetje v stečaju
Tožeča stranka ni podala dovolj konkretnih navedb o višini sredstev, ki jih izkazuje v bilanci stanja, in ki naj bi predstavljale naložbo v hčerinsko družbo v stečaju, zaradi česar z njimi ne more razpolagati ali jih unovčiti. Za te trditve pa tudi ni predložila nobenih dokazov.
odškodnina zaradi razžalitve časti in dobrega imena – poseg v osebnostne pravice – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost za delavce – odgovornost člana organa pravne osebe – neposredna odgovornost avtorjev – povzročitev škode
Za škodo, ki jo povzročijo člani organa pravne osebe, vselej deliktno odgovarja pravna oseba. Član organa pravne osebe lahko oškodovancu neposredno odgovarja le tedaj, ko dejanje ni v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Če član organa pravne osebe dejanje povzroči v okviru izvrševanja svoje funkcije, je njegova neposredna deliktna odgovornost izključena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0059947
SPZ člen 72, 72/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZPP člen 2, 2/1, 108, 108/5. ZNP člen 10, 10/2. ZS člen 83. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 11.
tožba na ugotovitev izključne lastnine – skupna lastnina – nujno sosporništvo – stvarna legitimacija – skupno premoženje zakoncev – vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje – dopolnitev pritožbe – rok za vložitev tožbe - kilometrina
Če tožnik, ki trdi, da je izključni lastnik, toži le enega skupnega lastnika, ne pa obeh, toži napačno stranko.
Na zaključek, da določeno premoženje sodi v skupno premoženje, ne vpliva okoliščina bistveno večjega dohodka enega zakonca ali pa morda, da je eden od zakoncev vložil v skupno premoženje več svojega posebnega premoženja, ki ga je imel pred nastankom življenjske skupnosti ali pa ga je pridobil tekom nje (npr. z darili svojih staršev).
priposestvovanje – ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice – družbena lastnina - menjalna pogodba
Tožnikova pravna prednica spornih nepremičnin v času od leta 1964 pa do leta 1979, ko so postale družbena lastnina, ni mogla priposestvovati, ker zahtevana priposestvovalna doba dvajsetih let sploh še ni potekla. Od leta 1979 dalje pa do leta 1994, ko so tožnik in njegovi pravni predniki ugotovili, da dogovor z dne 14. 1. 1964 ni bil dokončno izpeljan v zemljiški knjigi, pa je bilo priposestvovanje lastninske pravice izključeno zaradi dejstva, ker so bile sporne nepremičnine družbena lastnina.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076063
OZ člen 648.
pogodba o delu za določen čas – trener nogometne ekipe – odstop od pogodbe – ugovori – izplačilo dogovorjenega plačila
Po določilu 648. člena OZ lahko naročnik vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, kadarkoli odstopi od pogodbe o delu neodvisno od volje podjemnika in ne glede na to, ali obstaja kakšna posebna okoliščina ali razlog. Zadošča naročnikova odločitev – volja za odstop od pogodbe, ki jo sporoči podjemniku. Vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razvezana, kakor tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali česar namenoma ni hotel zaslužiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073995
ZPP člen 205. ZASP člen 146.
sprememba pravnoorganizacijske oblike – prenehanje pravne osebe – prekinitev postopka – javna priobčitev avtorsko varovanih del – predvajanje glasbe – plačilo nadomestila – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – dokazna ocena
V primeru spremembe pravnoorganizacijske oblike pravdne stranke iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti o prenehanju preoblikovane pravne osebe, saj gre v takšnih primerih statusnega preoblikovanja zgolj za spremembo zunanjih statusnih atributov družbe, ki na pravno eksistenco družbe ne vplivajo, zato tudi ni prišlo do prekinitve postopka na podlagi 3. točke 205. člena ZPP.
Pri presoji, ali se je v prostorih tožene stranke predvajala glasba ali ne, ni odločilno dejstvo, da kontrolorji tožeče stranke vira glasbe niso vidno zaznali, ampak je, kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, ključno, da so glasbo slišali.
Kontrol tožeče stranke ni mogoče primerjati s kontrolami pri inšpekcijskem nadzoru, saj ugotovitve s kontrol niso podlaga za izdajo oblastnih aktov, ki bi jih bila pristojna izdajati tožeča stranka, pač pa so še vedno predmet dokazovanja v sodnem postopku. V slednjem pa je tudi zagotovljeno varstvo pravic in obveznosti uporabnika avtorsko varovanih glasbenih del.
Sodišče v postopku zavarovanja s tem sklepom le ugotavlja, ali, glede na stanje postopka zavarovanja ter stanje stečajnega postopka v času pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je upnik terjatev in ločitveno pravico priglasil, kot je to pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje. Za presojo procesnih situacij, do katerih pride zaradi dejanj udeležencev stečajnega postopka v času po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je pristojno sodišče v stečajnem postopku.
ZNP člen 110, 118, 118/2, 118/3, 119, 123. ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 9, 40, 40/3, 194, 150. SPZ člen 70, 70/3.
delitev solastnine - vsebina predloga za delitev solastnine - prekinitev postopka - zemljiškoknjižni vpis nepremičnine v korist tretjega - skupno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - ugotovitvena sodba - učinkovanje sodbe zoper zemljiškoknjižnega lastnika - izločitvena pravica - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - posadna listina
Vknjižba (so)lastninske pravice v korist udeležencev ni pogoj za to, da bi se lahko opravil postopek delitve, če udeleženca svojo (so)lastninsko pravico dokazujeta z drugimi listinami.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - zavrnitev dokaza - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do učinkovitega dokaznega sredstva - obrazložitev zavrnitev dokaznega predloga
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan.
Tožnik ne more uveljavljati alternativnega združevanja zahtevkov v primeru, ko sam ne ve z gotovostjo, do česa je upravičen, ampak se mora poslužiti eventualne kumulacije zahtevkov.
V predmetni zadevi je tožnik alternativno postavil dva zahtevka: s prvim je uveljavljal priposestvovanje služnosti po trasi, ki v naravi ne obstaja več, z drugim pa po sedaj obstoječi trasi. Ker zahtevkov ni postavil v odnosu primarnega in podrejenega (eventualna kumulacija zahtevkov), bi ga moralo prvostopenjsko sodišče glede na podano trditveno podlago v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti na navedene pomanjkljivosti.
Sodišče odloča o sklenitvi zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla glede kmetijskega zemljišča, tak pravni posel pa velja pod odložnim pogojem odobritve upravne enotes. Vprašanja, ali in kakšna ponudba je bila dana, kako dana ponudba veže, kaj pomeni sprejem ponudbe, so civilnopravno vprašanja, zato se glede umika ponudbe ne upoštevajo predpisi o upravnem postopku.
Tožnik kot povprečen udeleženec v pravnem prometu ni ravnal dovolj skrbno, ko je podajal ponudbo. Okoliščina, da prodajalec za postopek ponudbe pooblasti osebo, ki naj bi bila strokovnjak, ne pomeni, da ponudniku ni treba ničesar več storiti.
Dejstvo, da je bil primarni tožbeni zahtevek zavrnjen šele v četrtem sojenju in je sodišče šele v petem sojenju pričelo z obravnavo podrejenega zahtevka, je potrebno upoštevati pri ugotavljanju uspeha v pravdi.
tožba na nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na podlagi sporazuma – izpodbijanje izvršilnega naslova – ničnost - sodna poravnava – subjektivne meje pravnomočnosti
Sodna poravnava ima res učinek pravnomočne sodne odločbe, vendar pa gre za dogovor med strankami, ki so ugotovile ničnost darilne pogodbe, pri čemer pa tožena stranka ni sodelovala, zato je navedena ugotovitev ne veže oziroma nanjo ne more imeti vpliva, nanjo se subjektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo.
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa v tem postopku izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar je smiselno storil tožnik, ko je zatrjeval ničnost kreditne pogodbe (kot posledico ničnosti darilne pogodbe) v delu, ki se nanaša na hipotekarno zavarovanje. V tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova pod preobleko predhodnega vprašanja ni dopustno.
Stranka lahko učinek domneve priznanja dejstev prepreči tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, če gre za dejstva, ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. Zmotno pa je naziranje stranke, da gre v obravnavani sporni zadevi za procesno situacijo, ko bi moralo sodišče prve stopnje iz navedb tožene stranke, da je plačala vse vtoževane terjatve, sklepati na to, da je s tem zatrjevala, da je plačala tudi sedaj pritožbeno sporno terjatev.
Zgolj pavšalno in nekonkretizirano zanikanje trditev tožeče stranke ne pomeni, da je tožena stranka s svojimi navedbami o preplačilu prerekala tudi trditev tožeče stranke, da tožena stranka ni plačala kupnine po odstopu terjatve v znesku 38.521,00 EUR.
V konkretnem primeru odpoved pravici do pritožbe oziroma sprožitvi upravnega spora zoper uporabno dovoljenje, ki naj bi bilo ob njegovi izdaji v imenu tožnice (ustno) podano s strani M.J., ni bilo opravljena (izvedena) na zakonsko predviden način. Zato posledično tudi ni mogla biti učinkovita.
SPZ člen 25, 32, 33. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2. ZCes-1 člen 3, 100.
motenje posesti – posestno varstvo – onemogočena uporaba ulic – uporaba dovozne poti – nov prometni režim – prometna ureditev – grajeno javno dobro – javne ceste – omejitev splošne rabe
Javne ceste so javno dobro in so izven javnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Izključeno je tudi posestno varstvo.
Glede na naravo in namen posamezne vrste javnega dobra so dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe. Določene so v zakonu, ki določa pogoje za njegovo uporabo.
Prometna ureditev vključuje tudi določene omejitve uporabe cest ali njenega dela glede na vrsto prometa in ureditev parkiranja in ustavljanja vozil. Odločanje o vprašanjih, povezanih z uporabo javnih cest, je po povedanem stvar upravnega prava.