Tožnikova delovna zmožnost za poklica kuharja in avtomehanika je zmanjšana za več kot 50 % in je zmožen za opravljanje drugega dela z omejitvami, poklicna rehabilitacija pa ni potrebna. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 60, 67, 67/1, 91, 91/1, 91/1-3, 163, 163/2.
invalidnost
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi bila njegova delovna zmožnost popolnoma izgubljena, saj je še zmožen opravljati drugo ustrezno delo z dodatnimi razbremenitvami, zato je še nadalje invalid III. kategorije. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je neutemeljen.
Tožnik se je pritožil zoper sodbo, s katero je bil tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zavrnjen. Čeprav je tožnik že plačal sodno takso za postopek na prvi stopnji, je dolžan plačati še sodno takso pritožbo zoper sodbo. Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 36, 36/3. ZPIZ-1 člen 177.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnin - pokojnina v tretji državi
Tožniku je bila pravica do starostne pokojnine priznana na podlagi skupne slovenske in bosanske pokojninske dobe. Čeprav tožnik izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do slovenske starostne pokojnine, pravna podlaga ni v 177. členu ZPIZ-1, temveč v Sporazumu z Bosno. Pri tem je potrebno upoštevati, da je tožnik pravico do pokojnine pridobil tudi v Avstriji, in ugotoviti, ali gre za stanje iz 3. odstavka 36. člena sporazuma, po katerem se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju z izjemo sporazumov, sklenjenih med državami na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega Sporazuma. To velja tudi za tako imenovane „samostojne“ pokojnine, priznane v istem obdobju, na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po predpisih obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo.
sodna poravnava – individualni delovni spor – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odškodninska odgovornost – nezgoda pri delu
Stranki tega spora sta v pravdi pred pravdnim sodiščem sklenili sodno poravnavo, kjer sta se dogovorili, da „pravdne stranke (tožena stranka je bila tudi zavarovalnica, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) nesporno ugotavljajo, da je v predmetni pravdni zadevi podana objektivna odgovornost prvotožene stranke...“. Navedena poravnava zavezuje stranki tega spora, vendar pa ugotovitev o objektivni odgovornosti tožene stranke lahko velja le za navedeno pravdno zadevo, ne more pa kar avtomatsko veljati tudi za ta individualni delovni spor, kar je razvidno tudi iz besedila poravnave, saj stranki ugotavljata, da je objektivna odgovornost podana „v predmetni pravdni zadevi“. To kaže na voljo strank, da veljavnost ugotovitve o objektivni odgovornosti omejijo na navedeno zadevo in navedeno poravnavo. Poravnava sicer ima značaj pravnomočne sodbe, vendar tistega dela poravnave, ki se nanaša na ugotovitev objektivne odgovornosti tožene stranke, ni možno šteti za nekakšno vmesno sodbo, ki bi veljala tudi v drugih sporih. Zato bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navesti, zakaj šteje, da je podana objektivna odgovornost tožene stranke in ne zadostuje zgolj njegovo sklicevanje na sodno poravnavo, ki je bila sklenjena v drugem sporu. Ker tega ni storilo, sodba v tem delu nima razlogov, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 33, 67. SPZ člen 66, 66/3, 72, 72/5. ZIZ člen 43, 43/2, 189, 193. ZZZDR člen 51, 51/2.
izvršba na nepremičnine - poplačilo upnika pred dražbo - domik - pričakovalna pravica kupca - prednost dolžnikove lastninske pravice pred kupčevo pričakovalno pravico - umik predloga za izvršbo
Upnikova terjatev je bila namreč po zatrjevanjih dolžnice poplačana (že) 1. 2. 2013, to je pred opravo dražbe dne 7. 2. 2013, na kateri je kupec (šele) pridobil pričakovalno pravico na nepremičnini. Okoliščina, ki kupcu preprečuje pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, tako ni nastala naknadno po pridobitvi pričakovalne pravice, temveč je obstajala že pred tem.
ZPIZ-1 člen 156, 156/7, 178, 273, 273/2, 274, 274/1, 275. OZ člen 352, 1060. ZOR člen 376. ZPP člen 313.
plačilo odškodnine – zastaranje
Tožnik od toženca zahteva povrnitev škode, ki je nastala kot posledica neupravičenega izplačila invalidske pokojnine. Toženec je tožniku kljub temu, da je bil v Avstriji zaposlen in s tem vključen v obvezno zavarovanje, v obdobju od 1. 5. 1992 do 30. 4. 2006 izplačeval sorazmerni del invalidske pokojnine. Tožnik je za škodo in storilca izvedel, ko je dne 26. 6. 2006 prejel dopis avstrijskega nosilca zavarovanja o tem, da je toženec zaposlen. Tožba, ki je bila vložena dne 22. 6. 2010, je bila vložena po poteku subjektivnega zastaralnega roka, zato je ob utemeljenem ugovoru zastaranja, tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine neutemeljen.
odškodnina zaradi opravljanja konkurenčne dejavnosti – kršitev prepovedi konkurence – zastaranje
V tretjem odstavku 42. člena ZGD-1 je določeno, da terjatve družbe iz prvega in drugega odstavka zastarajo v treh mesecih po tem, ko družba zve za kršitev in kršilca, najpozneje pa v petih letih od kršitve. O tem vprašanju (začetku teka zastaralnega roka) je stališče zavzelo že VS RS v odločbi III Ips 21/2006 z dne 23. 5. 2007, ko pravi, da je tretji odstavek 42. člena ZGD-1 treba razlagati tako, da kršitev ne pomeni kršitve prepovedi konkurence same po sebi (npr. udeležba iste osebe v dveh potencialno konkurenčnih družbah), temveč pomeni konkretno kršitev (konkreten posel), dejanje, ki je povzročilo konkretno škodo. Subjektivni trimesečni zastaralni rok iz tretjega odstavka 42. člena ZGD-1 začne teči od trenutka, ko družba zve za kršitelja in za dejanje (posel), ki je povzročilo škodo, objektivni petletni zastaralni rok pa od trenutka, ko je bilo storjeno konkretno dejanje (sklenjen posel), ki je povzročilo konkretno škodo (stališče VS RS povzema tudi odločba sodišča prve stopnje v točki 12 obrazložitve).
uporaba ZST-1 – ustavna presoja določb ZST-1 - revizija
Revizija v obravnavani zadevi je bila vložena 21. 9. 2011, torej po 1. 10. 2008, ko je pričel veljati ZST-1. Po prehodnem določilu 39. člena ZST-1 se po dotedanjih predpisih in tarifi plačujejo takse le v že začetih postopkih – ki so začeli teči pred ZST-1, in sicer do njihovega pravnomočnega zaključka. Smiselno enako velja za tiste postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1. To pa pomeni, da se za postopke (tudi z izrednimi pravnimi sredstvi), ki so se začeli kasneje, uporabljajo pravila spremenjenega zakona – ZST-1. Za ta postopek gre tudi v obravnavani zadevi.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/4, 257/3, 258.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nevestno delo v službi
Tožnica (ravnateljica gimnazije) je zlorabila pooblastila za to, da je sebi pridobila premoženjsko korist, čeprav bi morala v funkciji ravnateljice zastopati premoženjske koristi tožene stranke, tako da je v določenem obdobju pod pretvezo vzajemne pomoči med zaposlenimi vzela delodajalčeva denarna sredstva, drugim zaposlenim pa protipravno izplačala določeno denarno vsoto. S tem je izpolnila vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 3. in 4. odstavka 257. člena KZ-1, zato podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 37, 38. ZPIZ člen 202.
Sporazum s Srbijo – preračun pokojnin
Tožnik je prejemal starostno pokojnino pri tožencu. Na podlagi 38. člena sporazuma s Srbijo mu je bila v Srbiji priznana pravica od starostne pokojnine, pri čemer je srbski nosilec zavarovanja celotno dobo, dopolnjeno v zveznih organih, upošteval kot dobo, dopolnjeno v Srbiji, in na podlagi te dobe tožniku tudi priznal pravico do pokojnine v Srbiji. Pri tem je upošteval tudi 11 dni dobe, dopolnjene v Sloveniji. Toženec je zato na podlagi 38. člena sporazuma s Srbijo utemeljeno odločil, da tožnik od priznanja pokojnine v Srbiji dalje nima več pravice do pokojnine v Sloveniji.
Izvedenski mnenji invalidskih komisij, da pri tožniku ni invalidnosti, nista v skladu z medicinsko dokumentacijo, iz katere izhaja, da tožnik ne sme biti izpostavljen negodni mikroklimi (prahu, prepihu, lepilu, dražečim snovem, laku, smukcu), zato je potrebno ugotoviti, ali je pri tožniku glede na svoj poklic (pomožni delavec, delavec v gozdarstvu) podana invalidnost.
ZDR člen 88. ZZVZZ člen 78, 78/1, 80, 81. ZVZD člen 36. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev člen 5, 5/2, 5/2-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja – preventivni zdravstveni pregled
Glede na to, da se tožnica po pozivu na delo ni vrnila in se na delu ni zglasila, je tožena stranka pravilno, na podlagi 2. točke drugega odstavka 10. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih (ki določa, da predhodni preventivni zdravstveni pregled opravi delavec po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev) tožnico napotila na ustrezen preventivni pregled, da bi ugotovila, ali tožnica izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto šivilje.
V opisu delovnega mesta šivilje je med drugim določeno, da delo ni primerno za delavce z okvaro hrbtenice, ker gre za sedeče delo. Ker tožnica torej posebnega pogoja, zapisanega v opisu delovnega mesta za delovno mesto šivilje ni izpolnjevala, istočasno pa pomeni tudi, da je takšno delo nevarno za njeno zdravje, kar je v nasprotju s predpisi o varstvu in zdravju pri delu, tožnica ne more več izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zato je tožena stranka ravnala zakonito, ko je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Tožnik ne more uveljavljati alternativnega združevanja zahtevkov v primeru, ko sam ne ve z gotovostjo, do česa je upravičen, ampak se mora poslužiti eventualne kumulacije zahtevkov.
V predmetni zadevi je tožnik alternativno postavil dva zahtevka: s prvim je uveljavljal priposestvovanje služnosti po trasi, ki v naravi ne obstaja več, z drugim pa po sedaj obstoječi trasi. Ker zahtevkov ni postavil v odnosu primarnega in podrejenega (eventualna kumulacija zahtevkov), bi ga moralo prvostopenjsko sodišče glede na podano trditveno podlago v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti na navedene pomanjkljivosti.
stroški kazenskega postopka - zavezanec za plačilo stroškov kazenskega postopka - nagrada pooblaščenca
Pritožba ima sicer prav, ko trdi, da je v sklepu sodišča prve stopnje odvetnik J.J. nepravilno naveden kot pooblaščenec R.M., saj je odvetnika dejansko pooblastil za zastopanje družbe G. d.o.o. v stečaju stečajni upravitelj družbe in je odvetnik v postopku zastopal oškodovano družbo. Napačna navedba oškodovanca v sklepu pa ne pomeni, da obsojenca stroškov zastopanja odvetniku nista dolžna plačati in da bi jih moral slednji zahtevati od stečajnega upravitelja družbe, kot navaja pritožba. Odvetnik je zastopal družbo, ki je bila oškodovana zaradi kaznivih dejanj, ki sta ju storila obsojenca, kot je razvidno iz prvostopenjske sodbe, zato sta obsojenca dolžna po že navedenih zakonskih določilih plačati stroške zastopanja pooblaščenca oškodovane družbe.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 272/1-2, 272/2, 278, 278/1, 278/2. OZ člen 3, 105, 105/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti – običaji med strankama – subjektivni pogoj – razlogi za dvom v plačilno sposobnost dolžnika – skrbnost
Pri ugotavljanju običaja, ki je bil vzpostavljen med pogodbenima strankama pri plačevanju obveznosti iz trajnega dolžniškega razmerja, je pomembna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec pred obdobjem izpodbojnosti pristajal na plačila v daljšem roku, kot so bila navedena v izstavljenih računih.
Čim so obstajali dejanski razlogi za dvom v plačilno sposobnost dolžnika, bi jih toženec imel možnost preveriti na ustrezen način, da bi se lahko prepričal ali gre za kratkoročno ali dolgoročno plačilno nesposobnost. Trditev v smeri, da bi stanje plačilne sposobnosti dolžnika kakorkoli preverjal ali pa da bi od dolžnika prejel informacijo, da je solventen, pa toženec ni podal. Sklicevanje na neobstoj zakonske subjektivne predpostavke izpodbijanja namreč varuje le skrbne nasprotnike izpodbijanja.
SPZ člen 25, 32, 33. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2. ZCes-1 člen 3, 100.
motenje posesti – posestno varstvo – onemogočena uporaba ulic – uporaba dovozne poti – nov prometni režim – prometna ureditev – grajeno javno dobro – javne ceste – omejitev splošne rabe
Javne ceste so javno dobro in so izven javnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Izključeno je tudi posestno varstvo.
Glede na naravo in namen posamezne vrste javnega dobra so dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe. Določene so v zakonu, ki določa pogoje za njegovo uporabo.
Prometna ureditev vključuje tudi določene omejitve uporabe cest ali njenega dela glede na vrsto prometa in ureditev parkiranja in ustavljanja vozil. Odločanje o vprašanjih, povezanih z uporabo javnih cest, je po povedanem stvar upravnega prava.
izvajanje stikov med starški in otroci – sprememba izvajanja stikov
V konkretnem primeru glede na ugotovljeno visoko stopnjo konflikta med roditeljema ni pogojev, da bi se stiki prepuščali sprotnemu dogovarjanju. Ravno nezmožnost dogovarjanja je bil razlog, da se stiki po sklenjeni poravnavi niso niti izvrševali niti krepili, kot je bilo predvideno. Zato je pač treba za vse počitnice in praznike stike določiti natančno.
Ni utemeljena zahteva nasprotnega udeleženca, da sodišče pooblasti njegovo ženo za prevzem hčerke na stik v primeru, ko je on zadržan. Sodišče ne more odločati „za vsak slučaj“, morebitna nezmožnost nasprotnega udeleženca za prevzem hčerke na stik pa je potencialno naključje. Takšnih naključij je v življenju vse polno in ne morejo biti predmet posebnega presojanja. Res je konkreten primer posebej občutljiv, saj gre za osebno (pravico in) dolžnost očeta, da ima stik in da ga tudi na ustrezen način izvrši (hči prevzame in jo vrne).