ZZVZZ člen 81, 81/2, 82. ZDSS-1 člen 63, 75. ZPP člen 274, 347, 347/2, 358, 358/6.
bolniški stalež – prekrivanje obdobij
Za obdobje, za katero je bil tožnici že odobren bolniški stalež, najprej s strani osebnega zdravnika, nato pa z odločbo imenovanega zdravnika, ni izkazan pravni interes. Po tem obdobju pa niso izpolnjene procesne predpostavke, ker tožnica ni izpodbijala nove odločbe imenovanega zdravnika. Tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo je zato utemeljen le v obdobju do ponovnega odprtja bolniškega staleža, za nadaljnje obdobje pa se tožba zavrže.
prosta presoja dokazov - dokazna vrednost dokazov - listinski dokazi - pobotni ugovor - ugovor zastaranja
Prosta presoja dokazov, na katero se sklicuje pritožba zahteva od sodišča, da izoblikuje predstavo o resničnosti posameznega spornega dejstva na osnovi skrbne presoje vseh dokazov skupaj in vsakega dokaza posebej. Res je, da pri tem neka hierarhija med dokazi ni predpisana, vendar pa je prav tako res, da pa dokazna vrednost vseh dokazov ni enaka. Listinski dokaz je nedvomno deloma zanesljivejši, saj v obligacijskih razmerjih velja domneva, da je resnično tisto, kar je zapisano v listini.
Ker iz medicinske dokumentacije izhaja, da je v spornem obdobju, ko je bil tožniku bolniški stalež zaključen, stanje enako kot pred zaključkom staleža, je potrebno ugotoviti, ali je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni.
OZ člen 197, 355, 355/1-6. SZ-1 člen 30. SPZ člen 68. ZPP člen 457, 457/3.
zahtevek upravnika za povračilo obratovalnih stroškov – neupravičena obogatitev – zakonska obveznost kritja obratovalnih stroškov – standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti – zastaranje obratovalnih stroškov
Skladno s 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v roku enega leta. Med druge terjatve upravnika pa se štejejo tudi terjatve, ki so upravniku nastale zaradi plačila storitev ali dobav izvajalcem storitev in dobaviteljem. Nepošteno bi zato bilo, da bi bila tožeča stranka pri terjanju teh stroškov v boljšem položaju od skladno z določbami SZ-1 določenega upravnika, z daljšim zastaralnim rokom.
Prvi del tožnikovega tožbenega zahtevka je po vsebini negatorna tožba, ki je obrambno sredstvo lastnika pred posegi od zunaj, ki nimajo narave odvzema posesti. Ker je tožena stranka v letih 1980 zgradila, zatem pa v letih 1993 oz. 1994 rekonstruirala in razširila državno cesto ter ta poteka tudi na delu zemljišča, ki je last tožnika, je pritrditi pritožbi, da tak postopek ni bil zakonit, saj bi tožena stranka predhodno morala izvesti postopek razlastitve (le tega je tedaj urejal Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, sedaj pa Zakon o urejanju prostora - v nadaljevanju ZureP-1). Primere, ko je ob uveljavitvi Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC) obstoječa javna cesta potekala po nepremičninah, last drugih oseb, je uredil ZJC v 19. členu ZJC-B, potem, ko je Ustavno sodišče razveljavilo 85. člen ZJC. 19. člen ZJC je določil možnost odvzema ali omejitve lastninske pravice proti odškodnini ali plačilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki se izvede po določbah ZureP-1 s tem, da se šteje, da je javna korist ugotovljena, če po cesti poteka javni promet v skladu s prvim odstavkom drugega člena ZJC. V tem postopku pa tožeča stranka želi odstranitev ceste, s takim zahtevkom pa glede na razloženo ne more uspeti.
Sklep o določitvi izvedenca, s katerim sodišče zgolj konkretizira izvajanje dokaza z izvedencem, je sklep iz 244. člena ZPP, zato je sodišča pravilno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
brezposelnost – izbris iz evidence – denarno nadomestilo
Toženec tožnice ni prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb in ji odvzel pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo zato, ker bi kot brezposelna oseba odklonila ustrezno oziroma primerno zaposlitev, na katero bi jo napotil kot nosilec javne službe, temveč zato, ker kot delavka (toženca) ni podpisala ponujene pogodbe o zaposlitvi, ki ji jo je ponudil kot delodajalec zaradi izvršitve sodbe. Zato je bila tožnica neutemeljeno izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, neutemeljeno pa ji je prenehala tudi pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
predlog za obnovo postopka - omejenost roka za vložitev predloga za obnovo postopka - udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval
Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi pravilno zaključilo, da tisti udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval, ne more imeti neomejenega roka za vložitev predloga za obnovo po tretjem odstavku 396. člena ZPP, ker ga omejuje drugi odstavek 30. člena ZNP.
Ni drugotožena stranka tista, ki je tožeči stranki izpolnila zahtevek, zato izjema iz 158. člena ZPP, po kateri mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške nasprotni stranki (drugotoženi stranki), ni podana. Razlogi zaradi katerih je tožeča stranka vtoževala zahtevek zoper tri tožene stranke pa na obravnavano odločitev glede povrnitve pravdnih stroškov zaradi umika tožbe, ne morejo imeti nobenega vpliva.
stvarne napake – napake na stvari – vednost kupca za napake – privolitev kupca v napako
Prvi odstavek 460. člena OZ določa, da prodajalec ne odgovarja za napako po 1. točki 459. člena OZ (t.j. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet), če je bila ta ob sklenitvi pogodbe kupcu znana ali mu ni mogla ostati neznana. Smisel te določbe je, da prodajalec za napako ne odgovarja, če je kupec vanjo privolil oziroma drugače, če je kupec ob sklenitvi pogodbe privolil, da kupi stvar s takšnimi lastnostmi, ne gre za napako in posledično ni podana odgovornost prodajalca.
OZ člen 6, 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 347, 347/2.
povzročitev škode – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – skrbnost – mokra in spolzka tla – pritožbena obravnava
Dejstvo, da lahko stvar v določenih okoliščinah postane nevarna, še ne pomeni, da to vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti. V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje, ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin.
Stranka mora imeti za intervencijo pritožbenega sodišča pravovarstveno potrebo. Gre za procesno predpostavko, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, obstajati pa mora tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Tožena stranka za odločitev o pritožbi z dne 14. 6. 2012 nima več pravnega interesa, saj je z izpolnitvijo vtoževane obveznosti konkludentno priznala utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke in pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje.
ZPP člen 286, 286/2, 442, 451, 452, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pisnost postopka – omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov – prekluzija – poostreno načelo prekluzije
ZPP v poglavju, ki ureja spore majhne vrednosti, posebej ureja trenutek, do katerega lahko stranka navaja dejstva in predlaga dokaze. Zaradi navedenega v sporu majhne vrednosti ni mogoče (niti smiselno) uporabiti določbe drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri lahko stranki še kasneje navaja dejstva in predlaga dokaze, če tega brez svoje krivde ni storila pravočasno.
OZ člen 299, 299/1, 631. ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3/2, 278, 278/1, 287, 287/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nastop zamude
V skladu s prvim odstavkom 278. člena ZFPPIPP pravne posledice uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja, po drugem odstavku tega člena pa je toženec dolžan tožniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejel. Glede na navedeno tožnik ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti, kot je bilo prisojeno, niti od dneva, ko je toženec prejel nakazilo (17. 12. 2010), kot je bilo zahtevano, temveč šele od pravnomočnosti izpodbojne sodbe, saj bo toženec glede na omenjeno specialno zakonsko določilo (278. člen ZFPPIPP) šele takrat prišel v zamudo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS.
V ZZDODP ni bilo podlage za obračun 100 % osnove iz določbe 1. člena ZZDODP, saj je morala tožena stranka skladno z določbo 2. člena ZZDODP upoštevati odstotke, določene za izplačila v februarju 1997. Osnova za določanje poslanskih plač v februarju 1997 pa je bila v skladu z določbami ZPos predpisana v višini 80 % osnove. Zato je tožena stranka od uveljavitve ZZDODP dalje za sodnike (in poleg njih tudi na tožilce ter državne pravobranilce) pravilno upoštevala tako določeno osnovo.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da niso podani pogoji za zamudno sodbo, ker tožba ni sklepčna, pri čemer te svoje odločitve ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje bi moralo v primeru dvoma, ali je tožnik podal zadostne trditve, uporabiti tretji odstavek 318. člena ZPP in tožniku določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je tožena stranka pravočasno podala ugovor nesorazmernosti pogodbene kazni in sodba prve stopnje o tem ugovoru nima razlogov, je ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po štirinajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Od (pravilne) vročitve tožbe dalje je bilo upravičeno pričakovati ustrezno skrbnost toženca, da bo sodišču sporočil nov naslov svojega prebivališča. Ker tega ni storil, je sodišče zamudno sodbo pravilno vročilo na istem naslovu.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2, 137. KZ-1 člen 143, 143/1. ZJU člen 24, 24/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – okoliščine in interesi pogodbenih strank - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero
Presoja o porušenem zaupanju delodajalca do delavca je nedvomno povezana z vsebino kršitev, ki so delavcu očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti (ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) in z vprašanjem, ali so bili očitki (čeprav je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita iz formalnih razlogov, tako kot v obravnavanem primeru, ko je bila odpoved podana prepozno) utemeljeni.
Tožnica je bila pri toženi stranki nazadnje zaposlena na delovnem mestu kadrovik II, za katero je potrebno posebno zaupanje delodajalca, zlasti zaradi dostopa do osebnih podatkov vseh zaposlenih pri toženi stranki, pristojnosti za pripravo predlogov odločitev o pravicah in obveznostih tožene stranke do svojih zaposlenih in dostopa do zadev, ki se vodijo pod oznako tajno. Tožnica je s predložitvijo fotokopiranih ocenjevalnih listov svojih sodelavcev sodišču v svojem individualnem delovnem sporu, ki ga je tožnica sprožila s tožbo zoper oceno delovne uspešnosti, uporabila osebne podatke, do katerih je imela dostop, v nasprotju z namenom njihovega zbiranja in brez privolitve teh oseb, njeno ravnanje pa je bilo v nasprotju z ZVOP-1. Ob upoštevanju navedenih okoliščin je bilo zaupanje med tožnico in toženo stranko porušeno, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi s pravico do odškodnine po 118. členu ZDR.
Za izračun osnove za odškodnino po 1. odstavku 118. členu ZDR v tožničinem primeru ni mogoče upoštevati v zadnjih treh mesecih obračunane plače, ker je bila tedaj določena v previsokem znesku, do katerega ni bila upravičena in jo je bila dolžna vrniti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 45, 45/3.
stroški izvedenca - višina nagrade - pisna izdelava izvida in mnenja - ostali materialni stroški
Nagrada od prve do tretje točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika zajema tri “osnovne primere”, medtem ko četrta točka zajema nagrado za izjemno zahteven primer. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da v tej zadevi ni šlo za izjemno zahteven primer, ki bi bil izven treh osnovnih primerov. Izvedenec je izdelal izvid in mnenje na osmih straneh, njegovo jedro pa je bilo ugotavljanje insolventnosti tožeče stranke na 31. 12. 2008 na podlagi javno dostopnih podatkov.
Ostali materialni stroški se po tretjem odstavku 45. člena Pravilnika ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Ta določba Pravilnika določa zgornjo mejo materialnih stroškov, kar pa ne pomeni, da je izvedenec v vsakem primeru upravičen do povračila stroškov v takšni višini.