fikcija umika tožbe - izostanek iz prvega naroka za glavno obravnavo - izostanek ene od strank - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvega naroka za glavno obravnavo se tožeča stranka ni udeležila, se ga je pa udeležila tožena stranka. Domneva umika tožbe pa nastopi le, če na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena od strank.
ZIZ člen 1, 1/1, 36, 239. ZPP člen 116, 120, 120/1, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o predhodni odredbi – prehodna odredba – ugovor – zamuda roka za plačilo sodne takse
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o predhodni odredbi v postopku zavarovanja ni dovoljen.
IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0021521
URS člen 26. OZ člen 6, 6/2. ZIP člen 28, 44, 44/1, 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 144, 144/2, 144/3. ZIZ člen 142, 142/3, 168, 168/5, 170, 170/2. ZOR člen 18, 18/3. ZPP člen 161, 161/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. ZZK člen 69. ZZK-1 člen 5, 9, 9/2, 132, 132-1, 138, 142, 142/2, 147, 150, 150/1, 153, 154, 154/2. ZZK/95 člen 5, 5/3, 17, 17/1, 46, 46/1, 69, 69/1, 82, 82/3, 85, 85/3.
odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje njenih organov – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Sodišče prve stopnje, izhajajoč pri tem iz narave sodnikovega dela, ko je to vselej izpostavljeno instančni presoji, pravilno poudarja, da pojma protipravnega ravnanja sodišča ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, ki bi narekovali spremembo ali razveljavitev sprejete odločitve v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Tudi Ustavno sodišče RS se je namreč že izreklo o tem, da odgovornosti države v zvezi s protipravnim ravnanjem njenih organov ni mogoče pojmovati tako široko, da bi že vsaka ugotovljena nepravilnost v postopku izkazovala protipravnost ravnanja in s tem temelj za odškodninski zahtevek po 26. členu URS. Sklicevanje na napake v postopku, dokazni presoji, kot tudi pri uporabi materialnega prava, če niso povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (arbitrarnost, izdaja odločbe izven kakršnega koli z zakonom predvidenega postopka, neuporaba povsem jasne zakonske določbe, neobrazložen odstop od ustaljene sodne prakse), za utemeljitev protipravnosti ravnanja državnega organa v odškodninskem sporu na podlagi že zgoraj citirane ustavne določbe tako ne zadošča.
razdrtje pogodbe – razlog za razvezo pogodbe – koristi iz razdrte pogodbe – trditvena podlaga – odgovornost za razdrtje pogodbe
Ker posledice razdrte pogodbe nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke za razdrtje pogodbe, so v tem okviru nerelevantne navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča o tem, na čigavi strani je bila krivda za nedelovanje dobavljenih aparatov in zato tudi dokazov v tej smeri sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati.
ZZVZZ člen 81, 81/2, 82. ZDSS-1 člen 63, 75. ZPP člen 274, 347, 347/2, 358, 358/6.
bolniški stalež – prekrivanje obdobij
Za obdobje, za katero je bil tožnici že odobren bolniški stalež, najprej s strani osebnega zdravnika, nato pa z odločbo imenovanega zdravnika, ni izkazan pravni interes. Po tem obdobju pa niso izpolnjene procesne predpostavke, ker tožnica ni izpodbijala nove odločbe imenovanega zdravnika. Tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo je zato utemeljen le v obdobju do ponovnega odprtja bolniškega staleža, za nadaljnje obdobje pa se tožba zavrže.
posadna listina - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - večkratni zaporedni prenos pravice, ki niso vpisane v zemljiško knjigo - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - načelo kavzalnosti
Tretji odstavek 40. člena ZZK-1 loči dve vrsti listin, ki sta podlaga za vpis in sicer posadno listino ali pa listino, ki je izstavljena zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov. V primeru posadne listine gre za izjavo, s katero se priznava izvirno, torej na zakonu temelječo pridobitev lastninske pravice (npr. priposestvovanje – priznanje dejstev priposestvovanja in samega priposestvovanja kot pravne posledice). Glede na vsebino izjave zemljiškoknjižnega lastnika, je jasno, da ne gre za posadno listino. Tudi ne gre za pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki bi bila podlaga za vpis po tretjem odstavku 40. člena ZZK-1, saj zemljiško knjižni lastnik ni pravni prednik predlagatelja. Zemljiškoknjižno dovolilo lahko namreč izda le pravni prednik. To narekuje že v Stvarnopravnem zakoniku določeno načelo kavzalnosti (40. in 49. člen), ter v tem zemljiškoknjižnem postopku tako zahtevo postavlja 36. člen ZZK-1, po katerem se mora zemljiškoknjižnemu dovolilu, če ni vsebovano že v pogodbi, priložiti tudi pogodbo, ko se predlaga vpis v zemljiško knjigo. Zato tudi sklicevanje pritožbe na izdano zemljiškoknjižno dovolilo ni uspešno, stranki pogodbe, to je predlagatelj in zemljiškoknjižni lastnik, v trenutku sklepanja pogodbe nista sklenili nobenega zavezovalnega posla, na podlagi katerega je bilo izdano dovolilo.
Izrek sodbe, s katerim se odpravi odločbi o tem, da tožnik nima pravice do izplačila invalidske pokojnine in nima pravice do varstvenega dodatka, in hkrati zavrne zahtevek, da ostaneta v veljavi odločba o priznanju pravice do invalidske pokojnine in odločba o priznanju varstvenega dodatka, nasprotuje samemu sebi, zato takšne sodbe ni mogoče preizkusiti.
Stranka mora imeti za intervencijo pritožbenega sodišča pravovarstveno potrebo. Gre za procesno predpostavko, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, obstajati pa mora tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Tožena stranka za odločitev o pritožbi z dne 14. 6. 2012 nima več pravnega interesa, saj je z izpolnitvijo vtoževane obveznosti konkludentno priznala utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke in pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje.
stvarne napake – napake na stvari – vednost kupca za napake – privolitev kupca v napako
Prvi odstavek 460. člena OZ določa, da prodajalec ne odgovarja za napako po 1. točki 459. člena OZ (t.j. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet), če je bila ta ob sklenitvi pogodbe kupcu znana ali mu ni mogla ostati neznana. Smisel te določbe je, da prodajalec za napako ne odgovarja, če je kupec vanjo privolil oziroma drugače, če je kupec ob sklenitvi pogodbe privolil, da kupi stvar s takšnimi lastnostmi, ne gre za napako in posledično ni podana odgovornost prodajalca.
OZ člen 6, 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 347, 347/2.
povzročitev škode – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – skrbnost – mokra in spolzka tla – pritožbena obravnava
Dejstvo, da lahko stvar v določenih okoliščinah postane nevarna, še ne pomeni, da to vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti. V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje, ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin.
predlog za obnovo postopka - omejenost roka za vložitev predloga za obnovo postopka - udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval
Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi pravilno zaključilo, da tisti udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval, ne more imeti neomejenega roka za vložitev predloga za obnovo po tretjem odstavku 396. člena ZPP, ker ga omejuje drugi odstavek 30. člena ZNP.
Ni drugotožena stranka tista, ki je tožeči stranki izpolnila zahtevek, zato izjema iz 158. člena ZPP, po kateri mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške nasprotni stranki (drugotoženi stranki), ni podana. Razlogi zaradi katerih je tožeča stranka vtoževala zahtevek zoper tri tožene stranke pa na obravnavano odločitev glede povrnitve pravdnih stroškov zaradi umika tožbe, ne morejo imeti nobenega vpliva.
OZ člen 299, 299/1, 631. ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3/2, 278, 278/1, 287, 287/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nastop zamude
V skladu s prvim odstavkom 278. člena ZFPPIPP pravne posledice uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja, po drugem odstavku tega člena pa je toženec dolžan tožniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejel. Glede na navedeno tožnik ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti, kot je bilo prisojeno, niti od dneva, ko je toženec prejel nakazilo (17. 12. 2010), kot je bilo zahtevano, temveč šele od pravnomočnosti izpodbojne sodbe, saj bo toženec glede na omenjeno specialno zakonsko določilo (278. člen ZFPPIPP) šele takrat prišel v zamudo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 45, 45/3.
stroški izvedenca - višina nagrade - pisna izdelava izvida in mnenja - ostali materialni stroški
Nagrada od prve do tretje točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika zajema tri “osnovne primere”, medtem ko četrta točka zajema nagrado za izjemno zahteven primer. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da v tej zadevi ni šlo za izjemno zahteven primer, ki bi bil izven treh osnovnih primerov. Izvedenec je izdelal izvid in mnenje na osmih straneh, njegovo jedro pa je bilo ugotavljanje insolventnosti tožeče stranke na 31. 12. 2008 na podlagi javno dostopnih podatkov.
Ostali materialni stroški se po tretjem odstavku 45. člena Pravilnika ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Ta določba Pravilnika določa zgornjo mejo materialnih stroškov, kar pa ne pomeni, da je izvedenec v vsakem primeru upravičen do povračila stroškov v takšni višini.
izbris družbe iz sodnega registra - izbrisni razlogi - družba ne posluje na poslovnem naslovu
Razloge, iz katerih je mogoče vložiti ugovor v primeru izbrisa iz sodnega registra zaradi neposlovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, določa drugi odstavek 435. člena ZFPPIPP. Vlagatelj ugovora mora izkazati, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v register, in da je na tem naslovu družba upravičena poslovati. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto delavka v ekspeditu za določen čas treh mesecev. Tožena stranka ni odjavila tožnice iz zavarovanja z dnem izteka pogodbe za določen čas, kar pomeni, da je tožnica tudi po izteku navedene pogodbe še ostala v delovnem razmerju. Zato tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo in se je iz delovnega razmerja, za določen čas transformiralo v delovno razmerje za nedoločen čas.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da niso podani pogoji za zamudno sodbo, ker tožba ni sklepčna, pri čemer te svoje odločitve ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje bi moralo v primeru dvoma, ali je tožnik podal zadostne trditve, uporabiti tretji odstavek 318. člena ZPP in tožniku določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2, 137. KZ-1 člen 143, 143/1. ZJU člen 24, 24/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – okoliščine in interesi pogodbenih strank - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero
Presoja o porušenem zaupanju delodajalca do delavca je nedvomno povezana z vsebino kršitev, ki so delavcu očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti (ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) in z vprašanjem, ali so bili očitki (čeprav je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita iz formalnih razlogov, tako kot v obravnavanem primeru, ko je bila odpoved podana prepozno) utemeljeni.
Tožnica je bila pri toženi stranki nazadnje zaposlena na delovnem mestu kadrovik II, za katero je potrebno posebno zaupanje delodajalca, zlasti zaradi dostopa do osebnih podatkov vseh zaposlenih pri toženi stranki, pristojnosti za pripravo predlogov odločitev o pravicah in obveznostih tožene stranke do svojih zaposlenih in dostopa do zadev, ki se vodijo pod oznako tajno. Tožnica je s predložitvijo fotokopiranih ocenjevalnih listov svojih sodelavcev sodišču v svojem individualnem delovnem sporu, ki ga je tožnica sprožila s tožbo zoper oceno delovne uspešnosti, uporabila osebne podatke, do katerih je imela dostop, v nasprotju z namenom njihovega zbiranja in brez privolitve teh oseb, njeno ravnanje pa je bilo v nasprotju z ZVOP-1. Ob upoštevanju navedenih okoliščin je bilo zaupanje med tožnico in toženo stranko porušeno, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi s pravico do odškodnine po 118. členu ZDR.
Za izračun osnove za odškodnino po 1. odstavku 118. členu ZDR v tožničinem primeru ni mogoče upoštevati v zadnjih treh mesecih obračunane plače, ker je bila tedaj določena v previsokem znesku, do katerega ni bila upravičena in jo je bila dolžna vrniti.
ZPP člen 286, 286/2, 442, 451, 452, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pisnost postopka – omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov – prekluzija – poostreno načelo prekluzije
ZPP v poglavju, ki ureja spore majhne vrednosti, posebej ureja trenutek, do katerega lahko stranka navaja dejstva in predlaga dokaze. Zaradi navedenega v sporu majhne vrednosti ni mogoče (niti smiselno) uporabiti določbe drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri lahko stranki še kasneje navaja dejstva in predlaga dokaze, če tega brez svoje krivde ni storila pravočasno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0003919
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe
Sprememba opisa dejanja zaradi prilagoditve dejstvu, da razpoložljivi dokazi niso omogočali natančnejše časovne opredelitve, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.