prometna nesreča - protipravnost – prevelika hitrost – dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Nosilni očitek o protipravnem ravnanju je, da je zavarovanec vozil nad dovoljeno hitrostjo. Sodišče je ravnalo pravilno, ker se je glede tega vprašanja oprlo na izvedenčeve ugotovitve, ne pa na subjektivne ocene prič.
Sam zaseg predmetov za potrebe kazenske preiskave ne pomeni protipravnega ravnanja.
Odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Zapadlost (dospelost v plačilo) še ne pomeni zamude (katere posledica je obveznost plačila zamudnih obresti).
Rok plačila pri odškodninskih terjatvah ne sovpada z zapadlostjo terjatev, kot to velja praviloma za terjatve, ki izhajajo iz pogodbe, v kateri je (praviloma) določen tudi rok plačila.
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je za presojo v sporni zadevi pravno odločilno, ali je v času nastanka škode obstajalo zavarovalno kritje, saj je sodišče prve stopnje navedlo le, da je bila zavarovalna pogodba po plačilu premije dne 18. 3. 2005 na podlagi opomina tožene stranke še vedno veljavna in da se je s poznejšim plačilom zavarovalne premije zavarovalno kritje ponovno vzpostavilo skladno z 937. členom OZ.
Da bi lahko podalo odgovor na to pravno odločilno vprašanje, bi moralo sodišče natančno ugotoviti, kakšna zavarovalna pogodba je bila sklenjena med drugotoženo stranko kot izvajalko del in prvotoženo stranko kot zavarovalnico in tudi obrazložiti, na podlagi katere zavarovalne pogodbe je tožeča stranka uveljavljala povračilo škode, česar pa sodišče prve stopnje ni natančno ugotavljalo niti obrazložilo, čeprav je zato nedvomno imelo zadosti trditev obeh pravdnih strank.
Od tega, kakšne vrste zavarovalne pogodbe je bila sklenjena, vključno s splošnimi pogoji kot sestavnim delom zavarovalne pogodbe, pa je odvisen odgovor na vprašanje, ali je utemeljen ugovor tožene stranke, da zaradi plačila zavarovalne premije šele na opomin tožene stranke, v času nastanka škodnega primera ni obstajalo zavarovalno kritje.
Pravnomočnost morebitnih deklaratornih sklepov o ustavitvi izvršilnih postopkov, izdanih na podlagi razveljavljenega drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B, sama po sebi ne more preprečiti nadaljevanja izvršb, ki ga je odredilo Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007.
URS člen 26, 158. OZ člen 131, 352, 352/1. ZKP člen 154, 224.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - vrnitev v kazenskem postopku zaseženega premoženja - pogodba o cesiji - veljavnost cesijske pogodbe - uporaba tujega prava - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode
Kazensko sodišče po pravnomočnosti oprostilne sodbe ni bilo več pristojno odločati o veljavnosti in učinkovitosti (ali je bila cesija pogojna in če se je pogoj uresničil) cesijskih pogodb, ki so oziroma sta mu bili predloženi. Zato sodišču ni mogoče očitati, da ni ravnalo z zadostno skrbnostjo. Domneva se, da je lastnik oz. imetnik v kazenskem postopku zaseženih stvari tisti, kateremu so bile zasežene. Torej sodišču, ki je v dvomu denar vrnilo pravni osebi, iz računa katere so bila sredstva zasežena, tudi ni mogoče očitati, da si je 224. člen ZKP razlagalo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Triletni zastaralni rok po 1. odstavku 352. člena OZ teče v primeru, ko je škoda nastala, še preden je oškodovanec zvedel za protipravno ravnanje, od takrat, ko je zvedel za protipravno ravnanje.
OZ člen 335, 335/1, 349, 349/1, 352, 352/3, 633, 633/1, 635, 635/2, 640.
odškodninska terjatev – jamčevanje za napake – pravočasno grajanje napak – prenehanje pravice – pobotni ugovor – zastaranje
Sodišče mora ob morebitni ugotovitvi, da obstoji terjatev tožeče stranke, presojati tudi, ali obstoji v pobot uveljavljana nasprotna terjatev tožene stranke. Če sodišče ugotovi obstoj obeh terjatev, šele s sodbo odredi pobotanje in tožbeni zahtevek do pobotanega dela zavrne. Sodba ima torej konstitutiven učinek pobota in prenehanja terjatve tožeče stranke zaradi pobota.
Tožena stranka tožeči stranki ni pravočasno notificirala napake vrnjenih kalupov. Čim pa je tako, tožena stranka ne more biti deležna ugodnosti iz drugega odstavka 635. člena OZ, po katerem lahko tudi izven splošnih zastaralnih rokov z ugovorom zoper tožnikov zahtevek uveljavlja pravico do povračila škode.
ZFPPIPP člen 228, 308, 308/2, 308/5, 371, 371/1, 371/3, 371/4, 371/4-2. ZIZ člen 71.
razdelitev posebne razdelitvene mase – odlog razdelitve – načelo omejevanja tveganj- smiselna uporaba instituta odloga izvršbe
Pritožnik že razpolaga s pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil zavrnjen zahtevek na ugotovitev neobstoja njegove ločitvene pravice. Pritožbeno sodišče zato ne vidi zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase tudi pritožniku. Slednji namreč utemeljeno oporeka smiselni uporabi instituta odloga izvršbe iz 71. člena ZIZ, ker za tako uporabo navedene določbe v ZFPPIPP ni podlage, odloga razdelitve posebne stečajne mase pa po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče utemeljevati niti z določbo 228. člena ZFPPIPP, ki govori o omejevanju tveganj, saj je ta inkorporirana v določbah ZFPPIPP o pogojih, pod katerimi sme insolventni dolžnik nadaljevati poslovanje in v pravilih ZFPPIPP o upravljanju stečajne mase.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077323
ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZPP člen 24. ZDR-1 člen 177, 177/1.
ugovor stvarne pristojnosti – individualni delovni spor - premoženjskopravni spor – kompetenčni spor – odškodninska odgovornost delavca v zvezi z njegovim delom
Bistveno dejansko obeležje zatrjevanega protipravnega (škodnega) ravnanja toženke je njeno delovno razmerje pri tožnici. Takšne situacije pa se najtesneje prilegajo položajem, ki jih urejajo pravila določb ZDR-1, in sicer o odškodninski odgovornosti delavcev za škodo, povzročeno delodajalcu „na delu ali v zvezi z delom“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073989
ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
izvedensko mnenje – nasprotja v izvedenskem mnenju – relativna bistvena kršitev določb postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče bi moralo nasprotja v izvedenskem mnenju glede tožnikovih težav odpraviti z zaslišanjem izvedenca. Ker tega ni storilo, je zagrešilo relativno procesno kršitev v zvezi z 254. členom ZPP.
Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, zakaj sodišče šteje, da tožnik ne more več opravljati poklica šoferja, glede na to, da iz listinskih dokazov izhaja drugače. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pred potekom 14 dnevnega roka od prejema obrazloženega zahtevka toženka ni mogla biti v zamudi.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – nagrada za postopek – sodna razveza – odškodnina – pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi trikrat odločilo, (dvakrat je bila prvostopenjska razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje), vendar pa to ne pomeni, da je toženec upravičen do treh nagrad za postopek.
Tožnica v času nadomeščanja javne uslužbenke dejansko ni opravljala dela na delovnem mestu, kot ga je zasedala javna uslužbenka, ki bi jo naj tožnica nadomeščala. Pogodba o zaposlitvi je bila tako nezakonita, saj zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil podan, zato se šteje, da je tožnica sklenila delovno razmerje za nedoločen čas.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah pred vožnjo – odškodnina za premoženjsko škodo – pomoč družinskega člana – osebne lastnosti oškodovanca
Osebne lastnosti oškodovanca, če pred tem niso bile manifestne na način, da bi oškodovancu povzročale težave, ni mogoče šteti kot podlago za deljeno vzročnost.
Sodišče prve stopnje je v okviru odškodnine za strah pravilno upoštevalo strah pred avtomobili in udeležbo v prometu.
Bližji svojci so si dolžni pomagati, vendar s tem ni mišljena pomoč, ki je potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba.
delitev solastnine – upravičen interes – presoja upravičenega interesa – popravni sklep – oznaka katastrske občine
Ker so udeleženci že vpisani v zemljiški knjigi kot solastniki nepremičnin, ki so bile predmet delitve, so njihovi naslovi in EMŠO znani, zato jih v sklepu ni bilo treba izrecno navajati. Smiselno enako velja za šifro oziroma številčno oznako posameznih katastrskih občin, v katerih ležijo sporne nepremičnine. Odsotnost teh podatkov ne bi smela biti ovira za odrejene zemljiškoknjižne vpise, v nasprotnem primeru pa bo sodišče prve stopnje to pomanjkljivost lahko odpravilo s popravnim sklepom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0077789
OZ člen 1050. ZIZ člen 257.
izvensodna poravnava – pripoznava dolga – dogovor ob razvezi pogodbe – skrbnost – ocena listinskih dokazov – nepravnomočna odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi
Takšen dogovor ob razvezi pogodbe ima vse lastnosti izvensodne poravnave in je za pravdni stranki zavezujoč, ne glede na to, ali ga je prokurist tožene stranke podpisal s premislekom ali ne, saj se od odgovornih oseb v gospodarskih družbah pričakuje povečano skrbnost dobrega gospodarja.
ZPP člen 274, 274/1. ZIZ člen 271, 271/1, 272, 272/1.
res iudicata - litispendenca - namen zavarovanja - koneksnost nedenarne terjatve - zavarovanje ugotovitvenih zahtevkov
Pri odločanju o „dopolnjenem“ prvotnem predlogu za zavarovanje je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožeča stranka ponovila predlog, da se zarubijo denarna sredstva toženih strank na kateremkoli transakcijskem računu. Ta predlog za zavarovanje pa je bil pravnomočno zavrnjen že v prvem sklepu sodišča prve stopnje z dne 1. 2. 2012, zato je podana procesna ovira res iudicata in bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu ponovni predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavreči.
Sodišče prve stopnje je prav tako odločalo o naknadnih zahtevkih, o katerih že teče postopek zavarovanja. Zaradi procesne ovire litispendence bi zato sodišče prve stopnje moralo v tem delu zavreči predlog za zavarovanje.
Predlagana dejanja zavarovanja s prenosom sredstev pomenijo že izvršitev sodne odločbe (poplačilo upnika), kar pa bo možno šele po pridobitvi izvršilnega naslova in ne že z začasno odredbo, ki je namenjena zavarovanju bodoče izvršbe. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog za zavarovanje pravilno zavrnilo, ker tožeča stranka po materialnem pravu ne more doseči namena zavarovanja.
nujni dediči – obseg zapuščine – predmet dedovanja – izročilna pogodba – razpolaganje z naklonjeno stvarjo
Premoženje, ki ga je imela zapustnica pred sklenitvijo izročilne pogodbe, ne more biti predmet dedovanja, ker je zapustnica s tem premoženjem razpolagala pred oporoko. Sporno izročilno pogodbo je pritožnica že neuspešno izpodbijala v pravdi. Odločitev o zavrnitvi njenega zahtevka je pravnomočna in pritožnico veže.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065296
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. OZ člen 557. ZPP člen 339, 339/1.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja zakoncev – obseg skupnega premoženja – posebno premoženje zakonca – pogodba o dosmrtnem preživljanju – delitev skupnega premoženja – zaščitena kmetija
Delo, kot konstitutivni element za nastanek skupnega premoženja, sestavlja katerakoli pojavna oblika preko katere se ustvarja neka vrednost. Delo zakoncev ni nujno skupno, za delo se tudi ne šteje zgolj tisto, ki prinaša neposredne finančne koristi, ampak je delo tudi vsaka dejavnost zakonca, ki je namenjena zadovoljevanju raznovrstnih potreb družine, vzgoje in varstva otrok, vodenje gospodinjstva, delo v zvezi z vzdrževanjem premoženja ali povečanjem njegove vrednosti ter pomoč drugemu partnerju, pri čemer se delo ne ocenjuje v skladu z njegovo tržno vrednostjo.
Skupno premoženje je tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, čeprav je pogodbo sklenil samo eden od zakoncev, s tem, da je po nekaterih stališčih, ki izhajajo iz sodnih odločb, potrebno tudi to, da sta obveznosti iz pogodbe izpolnjevala oba zakonca. Pritožbenemu sodišču se zdi stališče, ki ne zahteva izpolnjevanja s strani obeh zakoncev, pravilnejše. Drugače bi bilo le v primeru, če bi se na primer preživljanje izplačevalo iz posebnega premoženja preživljalca in obveznosti po pogodbi tudi ne bi terjale njegovega večjega delovnega prispevka, ki bi vplival na siceršnji njegov prispevek v življenjsko skupnost z njegovim zakoncem.
OZ člen 197, 355, 355/1-6. SZ-1 člen 30. SPZ člen 68. ZPP člen 457, 457/3.
zahtevek upravnika za povračilo obratovalnih stroškov – neupravičena obogatitev – zakonska obveznost kritja obratovalnih stroškov – standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti – zastaranje obratovalnih stroškov
Skladno s 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v roku enega leta. Med druge terjatve upravnika pa se štejejo tudi terjatve, ki so upravniku nastale zaradi plačila storitev ali dobav izvajalcem storitev in dobaviteljem. Nepošteno bi zato bilo, da bi bila tožeča stranka pri terjanju teh stroškov v boljšem položaju od skladno z določbami SZ-1 določenega upravnika, z daljšim zastaralnim rokom.
ZIZ člen 1, 1/1, 36, 239. ZPP člen 116, 120, 120/1, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o predhodni odredbi – prehodna odredba – ugovor – zamuda roka za plačilo sodne takse
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o predhodni odredbi v postopku zavarovanja ni dovoljen.
Izrek sodbe, s katerim se odpravi odločbi o tem, da tožnik nima pravice do izplačila invalidske pokojnine in nima pravice do varstvenega dodatka, in hkrati zavrne zahtevek, da ostaneta v veljavi odločba o priznanju pravice do invalidske pokojnine in odločba o priznanju varstvenega dodatka, nasprotuje samemu sebi, zato takšne sodbe ni mogoče preizkusiti.