delitev solastnine – upravičen interes – presoja upravičenega interesa – popravni sklep – oznaka katastrske občine
Ker so udeleženci že vpisani v zemljiški knjigi kot solastniki nepremičnin, ki so bile predmet delitve, so njihovi naslovi in EMŠO znani, zato jih v sklepu ni bilo treba izrecno navajati. Smiselno enako velja za šifro oziroma številčno oznako posameznih katastrskih občin, v katerih ležijo sporne nepremičnine. Odsotnost teh podatkov ne bi smela biti ovira za odrejene zemljiškoknjižne vpise, v nasprotnem primeru pa bo sodišče prve stopnje to pomanjkljivost lahko odpravilo s popravnim sklepom.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – aleatornnost pogodbe – darilna pogodba
Naloga sodišča je bila ugotavljati, ali je bila pogodba v času sklepanja glede na vse okoliščine – starost in zdravstveno stanje preživljanca, planirani odhod v dom starejših, za toženko tvegana.
Neutemeljene so navedbe tožnika, da otrok polovico časa preživi pri njem, saj je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo materi in je skrb za otroka prvenstveno na njej.
Tožnik prejema dohodek tudi iz naslova oddajanja nepremičnine v najem; za kakšen namen porabi najemnino, pa ni pomembno.
V zvezi z dokazovanjem obstoja dejstva, ki izhaja že iz listinskih dokazov, sodišču ni potrebno izvesti ostalih predlaganih dokazov, ki jih je stranka predlagala v dokaz tega dejstva. Tožena stranka pa tudi ni podala konkretnih trditev o tem, kaj naj bi predlagane priče izpovedale oziroma na kakšen način bi ovrgle listinske dokaze, ki potrjujejo trditve tožeče stranke, da je sporni avans plačala pravočasno in izpolnila ostale obveznosti po pogodbi.
Tožena stranka je sklenila pogodbo, s katero se je zavezala dobaviti določeno plovilo v določenem roku. Pri tem je sama izbrala izvajalca oziroma izdelovalca plovila in je za izbiro tudi odgovorna. V kolikor je prišlo do zamude s strani izdelovalca, to ne more bremeniti tožeče stranke.
Izgubljeni dobiček je kategorija škode, ki jo ni mogoče dokazati z absolutno gotovostjo, temveč le z večjo ali manjšo verjetnostjo. Tožeča stranka je s predloženimi najemnimi pogodbami z zadostno verjetnostjo dokazala dobiček, ki je bil izgubljen zaradi nedobave plovila v dogovorjenem roku. Ali bi bile navedene najemne pogodbe dejansko tudi realizirane, pa za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo izgubljenega dobička, glede na njegovo naravo, niti ni odločilnega pomena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0077789
OZ člen 1050. ZIZ člen 257.
izvensodna poravnava – pripoznava dolga – dogovor ob razvezi pogodbe – skrbnost – ocena listinskih dokazov – nepravnomočna odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi
Takšen dogovor ob razvezi pogodbe ima vse lastnosti izvensodne poravnave in je za pravdni stranki zavezujoč, ne glede na to, ali ga je prokurist tožene stranke podpisal s premislekom ali ne, saj se od odgovornih oseb v gospodarskih družbah pričakuje povečano skrbnost dobrega gospodarja.
Ker tožeča stranka ni dopolnila tožbe v skladu s pozivom sodišča, saj ni navedla vseh odločilnih dejstev, predvsem zakaj in na kakšni podlagi oz. iz kakšnega razmerja opira svoj zahtevek, zaradi česar ni mogoča individualizacija zahtevka, je sodišče tožbe utemeljeno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069572
OZ člen 633, 633/1, 633/2. ZPP člen 285.
prevzem del - tehnična dokumentacija - poslovna praksa - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Manjkajočih navedb in nepreciziranih dokaznih predlogov prvostopenjsko sodišče s toženo stranko ni moglo razčistiti niti v okviru materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP na glavni obravnavi, saj se tožena stranka v redu povabljena naroka ni udeležila. Prvostopenjsko sodišče je zato imelo podlago za sklepanje, da se pravdni stranki za tožničino obveznost predložitve tehnične dokumentacije nista dogovorili, saj takega dogovora ne zatrjuje niti tožena stranka sama, sklicuje se le na poslovno prakso, ki pa je kot rečeno ne utemelji.
URS člen 26, 158. OZ člen 131, 352, 352/1. ZKP člen 154, 224.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - vrnitev v kazenskem postopku zaseženega premoženja - pogodba o cesiji - veljavnost cesijske pogodbe - uporaba tujega prava - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode
Kazensko sodišče po pravnomočnosti oprostilne sodbe ni bilo več pristojno odločati o veljavnosti in učinkovitosti (ali je bila cesija pogojna in če se je pogoj uresničil) cesijskih pogodb, ki so oziroma sta mu bili predloženi. Zato sodišču ni mogoče očitati, da ni ravnalo z zadostno skrbnostjo. Domneva se, da je lastnik oz. imetnik v kazenskem postopku zaseženih stvari tisti, kateremu so bile zasežene. Torej sodišču, ki je v dvomu denar vrnilo pravni osebi, iz računa katere so bila sredstva zasežena, tudi ni mogoče očitati, da si je 224. člen ZKP razlagalo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Triletni zastaralni rok po 1. odstavku 352. člena OZ teče v primeru, ko je škoda nastala, še preden je oškodovanec zvedel za protipravno ravnanje, od takrat, ko je zvedel za protipravno ravnanje.
OZ člen 335, 335/1, 349, 349/1, 352, 352/3, 633, 633/1, 635, 635/2, 640.
odškodninska terjatev – jamčevanje za napake – pravočasno grajanje napak – prenehanje pravice – pobotni ugovor – zastaranje
Sodišče mora ob morebitni ugotovitvi, da obstoji terjatev tožeče stranke, presojati tudi, ali obstoji v pobot uveljavljana nasprotna terjatev tožene stranke. Če sodišče ugotovi obstoj obeh terjatev, šele s sodbo odredi pobotanje in tožbeni zahtevek do pobotanega dela zavrne. Sodba ima torej konstitutiven učinek pobota in prenehanja terjatve tožeče stranke zaradi pobota.
Tožena stranka tožeči stranki ni pravočasno notificirala napake vrnjenih kalupov. Čim pa je tako, tožena stranka ne more biti deležna ugodnosti iz drugega odstavka 635. člena OZ, po katerem lahko tudi izven splošnih zastaralnih rokov z ugovorom zoper tožnikov zahtevek uveljavlja pravico do povračila škode.
Glede na trditve tožene stranke, da ji družba K. ne namerava prostovoljno plačati terjatve iz arbitražne odločbe, sama pa tudi ni pripravljena te terjatve od nje prisilno izterjati, je evidentno, da se pogoj za zapadlost tožničine terjatve ne bo nikoli izpolnil. Prav tako situacijo pa ureja 63. člen OZ, ki napotuje na uporabo pravil OZ o pogoju. Ker je zapadlost tožničine terjatve vezana na čas (po dobljeni arbitraži in po plačilu dolga družbe K.), je v obravnavanem primeru treba po 63. členu OZ smiselno uporabiti pravila o odložnem pogoju.
pristojnost – atrakcija pristojnosti – spor v zvezi s stečajnim postopkom – zveza vtoževane terjatve s stečajnim postopkom – odškodninska terjatev – nastanek spora
Zveza med vtoževano terjatvijo in stečajnim postopkom obstaja, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Takšna zveza obstaja zlasti, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in zato upnik uveljavlja terjatev v pravdnem postopku.
Za presojo, ali gre za spor, ki je nastal med stečajnim postopkom, ni odločilen začetek pravdnega postopka, temveč nastanek spora. Spor pa nastane takrat, ko nastanejo dejstva, na katera se opira terjatev tožeče stranke.
Uveljavljanje nadomestila plače predstavlja uveljavljanje povračila škode, ki jo je delodajalec povzročil z nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V skladu z načelom popolne odškodnine iz 169. člena OZ mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal. Tožnica v spornem obdobju ni delala iz razlogov na strani tožene stranke, zato je upravičena do nadomestila v 100 % višini osnove, kot jo opredeljuje sedmi odstavek 137. člena ZDR. Osnova za izračun nadomestila, če ni drugače določeno z zakonom ali na njegovi podlagi izdanih predpisov, je delavčeva povprečna mesečna plača za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Za toženo stranko je veljala Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma, ki je v 52. členu določala, da plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki, del plače na podlagi delovne uspešnosti ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja. Zato v osnovo za odmero nadomestila tožnice sodi tudi del plače iz naslova nedeljskega dela, nočnega dela, dela na praznik ter minulega dela in tudi del plače iz naslova delovne uspešnosti po 54. členu Kolektivne pogodbe dejavnosti.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065312
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2, 243/2-2. ZLNDL člen 2. ZPDS člen 6, 7, 7/2. ZPP člen 196, 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2–14, 339/2–15.
izbrisna tožba – pogoji za izbrisno tožbo – družbena lastnina – pravica uporabe – delna ničnost odločbe o denacionalizaciji – aktivna legitimacija – enotno sosporništvo – glavna obravnava – potek glavne obravnave – pravočasnost dokazov – absolutna bistvena kršitev postopka - očitek protispisnosti
Na tožnika je lahko prešla pravica uporabe le v obsegu, kot jo je pridobila njegova pravna prednica. Pravice uporabe, ki je bila vezana na nacionaliziran in v letu 1992 denacionaliziran poslovni prostor, njegovi pravni prednici nikoli nista imeli in je zato nanj tudi nista mogli prenesti. Ta pravica je z denacionalizacijo poslovnega prostora v letu 1992 prešla na dediče denacionalizacijske upravičenke. Slednji so zato ob uveljavitvi ZLNDL, v obsegu te pravice, postali tudi (so)lastniki sporne nepremičnine. S spornimi vknjižbami, s katerimi je bila na pokojno denacionalizacijsko upravičenko, nato pa njene dediče in ostale pravne naslednike, vknjižena lastninska pravica ne le na poslovnem prostoru, ampak tudi na „pripadajočem zemljišču parc. št. 64/3“, zato v pravice tožnika ne posega oziroma jih ne krši, saj jih v tem delu sploh (nikoli) ni imel. Za izbrisno tožbo zato ni aktivno (stvarno) legitimiran.
ZDR člen 85, 111, 111/1, 111/1-8, 227, 227/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 273, 273/1-5.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka pri postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka, določenih z ZDR, zato ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, da je verjetnost terjatve izkazana. Bo pa sicer sodišče v rednem kontradiktornem postopku razčiščevalo tožnikove trditve o tem, da zatrjevanih kršitev tožnik ni storil.
odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zakonske zamudne obresti – res iudicata
Glede na tožbeni zahtevek in tožbene navedbe ni jasno, ali tožnik uveljavlja odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti ali zakonske zamudne obresti od odškodnine, dosojene v drugem socialnem sporu, v višini zakonskih zamudnih obresti. Ker ni razčiščeno, kaj je predmet spora, tožbe ni mogoče zavreči, ker naj bi bilo o tem že pravnomočno razsojeno.
OZ člen 197, 355, 355/1-6. SZ-1 člen 30. SPZ člen 68. ZPP člen 457, 457/3.
zahtevek upravnika za povračilo obratovalnih stroškov – neupravičena obogatitev – zakonska obveznost kritja obratovalnih stroškov – standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti – zastaranje obratovalnih stroškov
Skladno s 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v roku enega leta. Med druge terjatve upravnika pa se štejejo tudi terjatve, ki so upravniku nastale zaradi plačila storitev ali dobav izvajalcem storitev in dobaviteljem. Nepošteno bi zato bilo, da bi bila tožeča stranka pri terjanju teh stroškov v boljšem položaju od skladno z določbami SZ-1 določenega upravnika, z daljšim zastaralnim rokom.
ZD člen 131, 131/1. ZPP člen 76, 76/2, 105, 105/2, 180, 180/1. ZZZDR člen 211.
sposobnost biti stranka – skrbnik za poseben primer – začasni skrbnik
„Neznani dediči po pokojnih“ namreč v pravdi ne morejo biti materialnopravni zavezanec in jim tako tudi ni mogoče priznati sposobnosti biti stranka. Zraven tega „neznanim dedičem po pokojnih“ tudi ni mogoče priznati sposobnosti biti stranka kot to določa drugi odstavek 76. člena ZPP, ker mora biti tudi združenje individualno določeno, v kolikor želi imeti sposobnost biti stranka.