URS člen 26, 158. OZ člen 131, 352, 352/1. ZKP člen 154, 224.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - vrnitev v kazenskem postopku zaseženega premoženja - pogodba o cesiji - veljavnost cesijske pogodbe - uporaba tujega prava - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode
Kazensko sodišče po pravnomočnosti oprostilne sodbe ni bilo več pristojno odločati o veljavnosti in učinkovitosti (ali je bila cesija pogojna in če se je pogoj uresničil) cesijskih pogodb, ki so oziroma sta mu bili predloženi. Zato sodišču ni mogoče očitati, da ni ravnalo z zadostno skrbnostjo. Domneva se, da je lastnik oz. imetnik v kazenskem postopku zaseženih stvari tisti, kateremu so bile zasežene. Torej sodišču, ki je v dvomu denar vrnilo pravni osebi, iz računa katere so bila sredstva zasežena, tudi ni mogoče očitati, da si je 224. člen ZKP razlagalo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Triletni zastaralni rok po 1. odstavku 352. člena OZ teče v primeru, ko je škoda nastala, še preden je oškodovanec zvedel za protipravno ravnanje, od takrat, ko je zvedel za protipravno ravnanje.
OZ člen 335, 335/1, 349, 349/1, 352, 352/3, 633, 633/1, 635, 635/2, 640.
odškodninska terjatev – jamčevanje za napake – pravočasno grajanje napak – prenehanje pravice – pobotni ugovor – zastaranje
Sodišče mora ob morebitni ugotovitvi, da obstoji terjatev tožeče stranke, presojati tudi, ali obstoji v pobot uveljavljana nasprotna terjatev tožene stranke. Če sodišče ugotovi obstoj obeh terjatev, šele s sodbo odredi pobotanje in tožbeni zahtevek do pobotanega dela zavrne. Sodba ima torej konstitutiven učinek pobota in prenehanja terjatve tožeče stranke zaradi pobota.
Tožena stranka tožeči stranki ni pravočasno notificirala napake vrnjenih kalupov. Čim pa je tako, tožena stranka ne more biti deležna ugodnosti iz drugega odstavka 635. člena OZ, po katerem lahko tudi izven splošnih zastaralnih rokov z ugovorom zoper tožnikov zahtevek uveljavlja pravico do povračila škode.
delitev solastnine – upravičen interes – presoja upravičenega interesa – popravni sklep – oznaka katastrske občine
Ker so udeleženci že vpisani v zemljiški knjigi kot solastniki nepremičnin, ki so bile predmet delitve, so njihovi naslovi in EMŠO znani, zato jih v sklepu ni bilo treba izrecno navajati. Smiselno enako velja za šifro oziroma številčno oznako posameznih katastrskih občin, v katerih ležijo sporne nepremičnine. Odsotnost teh podatkov ne bi smela biti ovira za odrejene zemljiškoknjižne vpise, v nasprotnem primeru pa bo sodišče prve stopnje to pomanjkljivost lahko odpravilo s popravnim sklepom.
podredni zahtevek – obstoj pravde – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – nepremičnina v družbeni lastnini – pogodbeno dogovorjena uporaba nepremičnine
Pritožbeni očitek tožnikov, da sodišče sploh ni odločilo o podrednem zahtevku (na izstavitev ZK listine), je treba šteti kot njun (konkludenten) predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Po pravilih gradnje na tujem svetu ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice, če je šlo za zemljišče v družbeni lastnini.Te določbe ne pridejo v pošev, kadar je med lastnikom zemljišča in graditeljem obstajal dogovor o uporabi zemljišča.
SPZ člen OZ člen 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2–15.
stvarna služnost – konfesorna tožba – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – razlaga pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti – absolutna bistvena kršitev postopka – protispisnost
Pogodbeni dogovor se nanaša na ustanovitev stvarne služnosti, za katero po pravilih služnostnega prava velja, da se ustanavlja in izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar. (Pre)splošnega zapisa v pogodbi zato ni mogoče razumeti enoznačno in v tem smislu kot izraz volje pogodbenikov, da se služnost ustanavlja v neomejenem obsegu.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 34/2-4, 151, 289, 354, 355. ZDavP-2 člen 113.
dovolitev zavarovanja – stečajni postopek – strošek stečajnega postopka – terjatev iz naslova DDV
Ker je terjatev iz naslova DDV, ki je nastala med postopkom prisilne poravnave in pred uvedbo stečajnega postopka, šteti kot strošek stečajnega postopka, je za takšno terjatev kljub uvedbi stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju, saj je podana izjema po 2. točki tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP.
Začasne odredbe se izdajajo po pravilih ZIZ, po katerih se odločbe praviloma izdajajo brez naroka, zato je v tem primeru izključena smiselna uporaba določb, ki sodišču nalagajo materialno procesno vodstvo.
S predlagano začasno odredbo želi tožnik začasno regulirati med pravdnima strankama v tožbi opisano pravno razmerje in se z njo ne zavaruje vtoževana denarna terjatev oziroma bodoča izvršba vtoževane denarne terjatve, s čemer namen zavarovanja uveljavljane denarne terjatve ne bi bil dosežen.
ZDR člen 85, 111, 111/1, 111/1-8, 227, 227/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 273, 273/1-5.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka pri postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka, določenih z ZDR, zato ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, da je verjetnost terjatve izkazana. Bo pa sicer sodišče v rednem kontradiktornem postopku razčiščevalo tožnikove trditve o tem, da zatrjevanih kršitev tožnik ni storil.
Ker tožeča stranka ni izročila bančne garancije in ker garancijski rok še ni potekel, tožena stranka utemeljeno zadržuje znesek v višini zadržane varščine, kar pomeni da terjatev tožeče stranke v navedeni višini še ni zapadla.
Ker tožena stranka ni podala trditev, iz katerih bi izhajalo, da si je nemudoma po prevzemu izpolnitve oziroma začetku uporabe objekta (pri čemer niti v pritožbi ne pove, od kdaj je objekt v uporabi), pridržala pravico do pogodbene kazni, navedeno pa ne izhaja niti iz predložene dokumentacije, pobotni ugovor iz naslova pogodbene kazni ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 228, 308, 308/2, 308/5, 371, 371/1, 371/3, 371/4, 371/4-2. ZIZ člen 71.
razdelitev posebne razdelitvene mase – odlog razdelitve – načelo omejevanja tveganj- smiselna uporaba instituta odloga izvršbe
Pritožnik že razpolaga s pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil zavrnjen zahtevek na ugotovitev neobstoja njegove ločitvene pravice. Pritožbeno sodišče zato ne vidi zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase tudi pritožniku. Slednji namreč utemeljeno oporeka smiselni uporabi instituta odloga izvršbe iz 71. člena ZIZ, ker za tako uporabo navedene določbe v ZFPPIPP ni podlage, odloga razdelitve posebne stečajne mase pa po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče utemeljevati niti z določbo 228. člena ZFPPIPP, ki govori o omejevanju tveganj, saj je ta inkorporirana v določbah ZFPPIPP o pogojih, pod katerimi sme insolventni dolžnik nadaljevati poslovanje in v pravilih ZFPPIPP o upravljanju stečajne mase.
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je za presojo v sporni zadevi pravno odločilno, ali je v času nastanka škode obstajalo zavarovalno kritje, saj je sodišče prve stopnje navedlo le, da je bila zavarovalna pogodba po plačilu premije dne 18. 3. 2005 na podlagi opomina tožene stranke še vedno veljavna in da se je s poznejšim plačilom zavarovalne premije zavarovalno kritje ponovno vzpostavilo skladno z 937. členom OZ.
Da bi lahko podalo odgovor na to pravno odločilno vprašanje, bi moralo sodišče natančno ugotoviti, kakšna zavarovalna pogodba je bila sklenjena med drugotoženo stranko kot izvajalko del in prvotoženo stranko kot zavarovalnico in tudi obrazložiti, na podlagi katere zavarovalne pogodbe je tožeča stranka uveljavljala povračilo škode, česar pa sodišče prve stopnje ni natančno ugotavljalo niti obrazložilo, čeprav je zato nedvomno imelo zadosti trditev obeh pravdnih strank.
Od tega, kakšne vrste zavarovalne pogodbe je bila sklenjena, vključno s splošnimi pogoji kot sestavnim delom zavarovalne pogodbe, pa je odvisen odgovor na vprašanje, ali je utemeljen ugovor tožene stranke, da zaradi plačila zavarovalne premije šele na opomin tožene stranke, v času nastanka škodnega primera ni obstajalo zavarovalno kritje.
Pravnomočnost morebitnih deklaratornih sklepov o ustavitvi izvršilnih postopkov, izdanih na podlagi razveljavljenega drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B, sama po sebi ne more preprečiti nadaljevanja izvršb, ki ga je odredilo Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007.
nujni dediči – obseg zapuščine – predmet dedovanja – izročilna pogodba – razpolaganje z naklonjeno stvarjo
Premoženje, ki ga je imela zapustnica pred sklenitvijo izročilne pogodbe, ne more biti predmet dedovanja, ker je zapustnica s tem premoženjem razpolagala pred oporoko. Sporno izročilno pogodbo je pritožnica že neuspešno izpodbijala v pravdi. Odločitev o zavrnitvi njenega zahtevka je pravnomočna in pritožnico veže.
Sam zaseg predmetov za potrebe kazenske preiskave ne pomeni protipravnega ravnanja.
Odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Zapadlost (dospelost v plačilo) še ne pomeni zamude (katere posledica je obveznost plačila zamudnih obresti).
Rok plačila pri odškodninskih terjatvah ne sovpada z zapadlostjo terjatev, kot to velja praviloma za terjatve, ki izhajajo iz pogodbe, v kateri je (praviloma) določen tudi rok plačila.
ZDR člen 11, 14, 14/1, 14/2, 204, 204/1. OZ člen 86.
pogodba o zaposlitvi – aneks – ničnost pogodbenega določila – sprememba višine plače – izpodbojnost – uporaba splošnih pravil civilnega prava
Tožnici je bila s sklepom spremenjena višina plače, dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. Poseg delodajalca v pogodbeno določilo o plači pomeni kršitev pravice, zoper katero delavec lahko uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih. V primeru spremembe plače bi morala tožnica skladno s prvim odstavkom 204. člena ZDR pisno zahtevati odpravo kršitev. V kolikor delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi ne bi odpravil kršitve, bi lahko tožnica v roku 30 dni od poteka roka za odpravo kršitve s strani delodajalca zahtevala sodno varstvo.
Ob vložitvi tožbe je potekel enoletni objektivni rok od podpisa aneksa k pogodbi o zaposlitvi, zato je tožba na razveljavitev sklepa in aneksa k pogodbi o zaposlitvi prepozna, saj skladno s 14/3 čl. ZDR pravica zahtevati razveljavitev pogodbe v vsakem primeru preneha po preteku enega leta od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0059951
ZDavP-2 člen 1, 214, 214/1, 214/1-3, 234, 236, 236/2, 236/3. OZ člen 255. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. Direktiva Sveta 76/308/EGS člen 6.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – davčna izvršba – zaprosilo države prosilke – ukrepi upravne pomoči med državami članicami EU – izterjava davčne obveznosti davčnega zavezanca v drugi državi članici EU – sklep presenečenja – procesna legitimacija – dopustna pritožbena novota
Sodišče strankam ni razkrilo, da je zanj sporno vprašanje procesne legitimacije za vložitev tožbe, zato predstavlja izpodbijani sklep (zavrženje tožbe) sklep presenečenja.
Tožnici je bila odvzeta možnost, da bi glede obveščanja pristojnega belgijskega organa ponudila trditve in dokaze, ki bi potrjevali, da je sledila postopku, ki ga za izterjavo davčne obveznosti predpisuje zakon.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069572
OZ člen 633, 633/1, 633/2. ZPP člen 285.
prevzem del - tehnična dokumentacija - poslovna praksa - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Manjkajočih navedb in nepreciziranih dokaznih predlogov prvostopenjsko sodišče s toženo stranko ni moglo razčistiti niti v okviru materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP na glavni obravnavi, saj se tožena stranka v redu povabljena naroka ni udeležila. Prvostopenjsko sodišče je zato imelo podlago za sklepanje, da se pravdni stranki za tožničino obveznost predložitve tehnične dokumentacije nista dogovorili, saj takega dogovora ne zatrjuje niti tožena stranka sama, sklicuje se le na poslovno prakso, ki pa je kot rečeno ne utemelji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077777
ZPP člen 195, 196.
sosporniki – navadno sosporništvo –odškodninska odgovornost – zastaranje
Čeprav tožeča stranka uveljavlja odškodnino solidarno od obeh toženih strank, bi bilo teoretično mogoče v primeru, da katera od toženih strank ne bi bila odškodninsko odgovorna, zahtevek zoper njo zavrniti. Ni ovire, da se spor reši na različne načine za posamezne sospornike, če je več oseb iz istega škodnega dogodka odgovornih za isto škodo. Ugovor zastaranja, ki ga je uveljavljala drugotožena stranka, ne vpliva na meritorno rešitev spora zoper prvotoženo stranko.
Prvi del tožnikovega tožbenega zahtevka je po vsebini negatorna tožba, ki je obrambno sredstvo lastnika pred posegi od zunaj, ki nimajo narave odvzema posesti. Ker je tožena stranka v letih 1980 zgradila, zatem pa v letih 1993 oz. 1994 rekonstruirala in razširila državno cesto ter ta poteka tudi na delu zemljišča, ki je last tožnika, je pritrditi pritožbi, da tak postopek ni bil zakonit, saj bi tožena stranka predhodno morala izvesti postopek razlastitve (le tega je tedaj urejal Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, sedaj pa Zakon o urejanju prostora - v nadaljevanju ZureP-1). Primere, ko je ob uveljavitvi Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC) obstoječa javna cesta potekala po nepremičninah, last drugih oseb, je uredil ZJC v 19. členu ZJC-B, potem, ko je Ustavno sodišče razveljavilo 85. člen ZJC. 19. člen ZJC je določil možnost odvzema ali omejitve lastninske pravice proti odškodnini ali plačilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki se izvede po določbah ZureP-1 s tem, da se šteje, da je javna korist ugotovljena, če po cesti poteka javni promet v skladu s prvim odstavkom drugega člena ZJC. V tem postopku pa tožeča stranka želi odstranitev ceste, s takim zahtevkom pa glede na razloženo ne more uspeti.
Sklep o določitvi izvedenca, s katerim sodišče zgolj konkretizira izvajanje dokaza z izvedencem, je sklep iz 244. člena ZPP, zato je sodišča pravilno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.