Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku sicer za celo obveznost, kljub temu pa upnik te terjatve ne more prejeti trikrat, saj obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni.
SPZ člen OZ člen 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2–15.
stvarna služnost – konfesorna tožba – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – razlaga pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti – absolutna bistvena kršitev postopka – protispisnost
Pogodbeni dogovor se nanaša na ustanovitev stvarne služnosti, za katero po pravilih služnostnega prava velja, da se ustanavlja in izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar. (Pre)splošnega zapisa v pogodbi zato ni mogoče razumeti enoznačno in v tem smislu kot izraz volje pogodbenikov, da se služnost ustanavlja v neomejenem obsegu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077323
ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZPP člen 24. ZDR-1 člen 177, 177/1.
ugovor stvarne pristojnosti – individualni delovni spor - premoženjskopravni spor – kompetenčni spor – odškodninska odgovornost delavca v zvezi z njegovim delom
Bistveno dejansko obeležje zatrjevanega protipravnega (škodnega) ravnanja toženke je njeno delovno razmerje pri tožnici. Takšne situacije pa se najtesneje prilegajo položajem, ki jih urejajo pravila določb ZDR-1, in sicer o odškodninski odgovornosti delavcev za škodo, povzročeno delodajalcu „na delu ali v zvezi z delom“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073989
ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
izvedensko mnenje – nasprotja v izvedenskem mnenju – relativna bistvena kršitev določb postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče bi moralo nasprotja v izvedenskem mnenju glede tožnikovih težav odpraviti z zaslišanjem izvedenca. Ker tega ni storilo, je zagrešilo relativno procesno kršitev v zvezi z 254. členom ZPP.
Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, zakaj sodišče šteje, da tožnik ne more več opravljati poklica šoferja, glede na to, da iz listinskih dokazov izhaja drugače. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pred potekom 14 dnevnega roka od prejema obrazloženega zahtevka toženka ni mogla biti v zamudi.
Zavarovalnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ni krila razlike med stroški zdravstvenih storitev in kritjem po obveznem zdravstvenem zavarovanju, od zavarovalca ni upravičena zahtevati plačil premij za isto obdobje. Zavarovalna pogodba je dvostranska, za kakršne po 101. členu OZ velja pravilo sočasne izpolnitve.
Tožena stranka odgovarja, ker njen zavarovanec ni zavaroval gradbišča tako, da bi to ne ogrožalo zdravja in varnosti ljudi, zlasti mimoidočih (ni zavaroval kanalizacijskega jaška tako, da ne bi mogel ostati odprt). Vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi, da je bila tožnica, ko je hodila po pločniku, ki še ni bil dokončno urejen in je to vedela, premalo skrbna, saj ni gledala pod noge. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da tožnica odgovarja za nastalo škodo 15%, tožena stranka pa 85%.
Tožnica je uveljavljala svojo pravico do položajnega dodatka po postopku iz 3. a člena ZSPJS, pri čemer položajni dodatek, ki ga vtožuje tožnica, ni določen v pogodbi o zaposlitvi in ne gre za t.i. čisti denarni zahtevek, kar pomeni, da bi morala tožnica uveljavljati svojo pravico v skladu z ZJU. Tožnica je zahtevo za varstvo pravic iz delovnega razmerja podala pri delodajalcu, tožena stranka pa je podala odgovor na njeno zahtevo. Tožnica v nadaljevanju ni uveljavljala pravnega varstva svojih pravic po prejemu negativnega odgovora tožene stranke, saj ni vložila pritožbe na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, zato ni izpolnjena procesna predpostavka iz 5. odstavka 24. člena ZJU za dopustnost sodnega varstva.
zdravljenje oseb z duševno motnjo - nadzorovana obravnava – pogoji - ambulantno zdravljenje – shizofrenija – kronična bolezen – trajno zdravljenje – ogrožanje življenja in zdravja
Ambulantno zdravljenje poteka vzporedno z nadzorovano obravnavo, oba načina zdravljenja se medsebojno dopolnjujeta in ne izključujeta, nadzorovana obravnava pa omogoča z večjim nadzorom hitrejše in pravočasno ukrepanje v primeru poslabšanja bolezni udeleženca, tako zaradi opustitve zdravljenja, kakor tudi zaradi samega poteka bolezni. Nadzorovana obravnava ne poteka le v okviru zdravljenja duševne motnje udeleženca z zdravili, ampak predstavlja obliko terapije, s katerim se poskuša izboljšati zdravstveno stanje udeleženca.
V skladu z šestim odstavkom 236.a člena ZPP sodišče mora izvesti zaslišanje priče, ki je podala pisno izjavo, če tako zahteva katera od strank. Sodišče prve stopnje je kljub zahtevi tožene stranke, da se priče neposredno zaslišijo, svojo odločitev oprlo na pisne izjave prič, ne da bi jih poprej zaslišalo. Zaradi navedenega je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z šestim odstavkom 236.a člena ZPP.
podredni zahtevek – obstoj pravde – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – nepremičnina v družbeni lastnini – pogodbeno dogovorjena uporaba nepremičnine
Pritožbeni očitek tožnikov, da sodišče sploh ni odločilo o podrednem zahtevku (na izstavitev ZK listine), je treba šteti kot njun (konkludenten) predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Po pravilih gradnje na tujem svetu ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice, če je šlo za zemljišče v družbeni lastnini.Te določbe ne pridejo v pošev, kadar je med lastnikom zemljišča in graditeljem obstajal dogovor o uporabi zemljišča.
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je za presojo v sporni zadevi pravno odločilno, ali je v času nastanka škode obstajalo zavarovalno kritje, saj je sodišče prve stopnje navedlo le, da je bila zavarovalna pogodba po plačilu premije dne 18. 3. 2005 na podlagi opomina tožene stranke še vedno veljavna in da se je s poznejšim plačilom zavarovalne premije zavarovalno kritje ponovno vzpostavilo skladno z 937. členom OZ.
Da bi lahko podalo odgovor na to pravno odločilno vprašanje, bi moralo sodišče natančno ugotoviti, kakšna zavarovalna pogodba je bila sklenjena med drugotoženo stranko kot izvajalko del in prvotoženo stranko kot zavarovalnico in tudi obrazložiti, na podlagi katere zavarovalne pogodbe je tožeča stranka uveljavljala povračilo škode, česar pa sodišče prve stopnje ni natančno ugotavljalo niti obrazložilo, čeprav je zato nedvomno imelo zadosti trditev obeh pravdnih strank.
Od tega, kakšne vrste zavarovalne pogodbe je bila sklenjena, vključno s splošnimi pogoji kot sestavnim delom zavarovalne pogodbe, pa je odvisen odgovor na vprašanje, ali je utemeljen ugovor tožene stranke, da zaradi plačila zavarovalne premije šele na opomin tožene stranke, v času nastanka škodnega primera ni obstajalo zavarovalno kritje.
Pravnomočnost morebitnih deklaratornih sklepov o ustavitvi izvršilnih postopkov, izdanih na podlagi razveljavljenega drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B, sama po sebi ne more preprečiti nadaljevanja izvršb, ki ga je odredilo Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007.
Ker tožeča stranka ni dopolnila tožbe v skladu s pozivom sodišča, saj ni navedla vseh odločilnih dejstev, predvsem zakaj in na kakšni podlagi oz. iz kakšnega razmerja opira svoj zahtevek, zaradi česar ni mogoča individualizacija zahtevka, je sodišče tožbe utemeljeno zavrglo.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje in večinskem stališču uveljavljenem v sodni praksi (primerjaj sodbo VSL I Cpg 1041/2010, I Cp 254/2011), da v obravnavanem primeru velja enoletni zastaralni rok tako za terjatve, ki jih upravljalci uveljavljajo iz naslova storitev upravljanja kot tudi za vse terjatve, ki jih upravljalec terja zato, ker je z dobaviteljem poravnal obveznosti etažnega lastnika oziroma njegovega najemnika.
ZFPPIPP člen 228, 308, 308/2, 308/5, 371, 371/1, 371/3, 371/4, 371/4-2. ZIZ člen 71.
razdelitev posebne razdelitvene mase – odlog razdelitve – načelo omejevanja tveganj- smiselna uporaba instituta odloga izvršbe
Pritožnik že razpolaga s pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil zavrnjen zahtevek na ugotovitev neobstoja njegove ločitvene pravice. Pritožbeno sodišče zato ne vidi zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase tudi pritožniku. Slednji namreč utemeljeno oporeka smiselni uporabi instituta odloga izvršbe iz 71. člena ZIZ, ker za tako uporabo navedene določbe v ZFPPIPP ni podlage, odloga razdelitve posebne stečajne mase pa po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče utemeljevati niti z določbo 228. člena ZFPPIPP, ki govori o omejevanju tveganj, saj je ta inkorporirana v določbah ZFPPIPP o pogojih, pod katerimi sme insolventni dolžnik nadaljevati poslovanje in v pravilih ZFPPIPP o upravljanju stečajne mase.
Materialno procesno vodstvo se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu, trditvenemu ali dokaznemu, ne zadosti, saj le-tega ne nadomešča, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. V danem primeru pa bi tožeča stranka ob ustrezni skrbnosti glede na trditve, ki jih je podala tožena stranka, morala vedeti, da svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila.
Dejstvo, da gre za poslovni objekt z veliko lastniki, samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je varnostno-receptorska služba potrebna za nemoteno uporabo oziroma funkcioniranje objekta. Tožeča stranka bi morala pojasniti, zakaj je fizično, protivlomno in protipožarno varovanje objekta potrebno, da se objekt lahko uporablja in da deluje v skladu z njegovim namenom.
ZPP člen 274, 274/1. ZIZ člen 271, 271/1, 272, 272/1.
res iudicata - litispendenca - namen zavarovanja - koneksnost nedenarne terjatve - zavarovanje ugotovitvenih zahtevkov
Pri odločanju o „dopolnjenem“ prvotnem predlogu za zavarovanje je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožeča stranka ponovila predlog, da se zarubijo denarna sredstva toženih strank na kateremkoli transakcijskem računu. Ta predlog za zavarovanje pa je bil pravnomočno zavrnjen že v prvem sklepu sodišča prve stopnje z dne 1. 2. 2012, zato je podana procesna ovira res iudicata in bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu ponovni predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavreči.
Sodišče prve stopnje je prav tako odločalo o naknadnih zahtevkih, o katerih že teče postopek zavarovanja. Zaradi procesne ovire litispendence bi zato sodišče prve stopnje moralo v tem delu zavreči predlog za zavarovanje.
Predlagana dejanja zavarovanja s prenosom sredstev pomenijo že izvršitev sodne odločbe (poplačilo upnika), kar pa bo možno šele po pridobitvi izvršilnega naslova in ne že z začasno odredbo, ki je namenjena zavarovanju bodoče izvršbe. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog za zavarovanje pravilno zavrnilo, ker tožeča stranka po materialnem pravu ne more doseči namena zavarovanja.
nujni dediči – obseg zapuščine – predmet dedovanja – izročilna pogodba – razpolaganje z naklonjeno stvarjo
Premoženje, ki ga je imela zapustnica pred sklenitvijo izročilne pogodbe, ne more biti predmet dedovanja, ker je zapustnica s tem premoženjem razpolagala pred oporoko. Sporno izročilno pogodbo je pritožnica že neuspešno izpodbijala v pravdi. Odločitev o zavrnitvi njenega zahtevka je pravnomočna in pritožnico veže.