V skladu s splošnim določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V postopku je zato uspešnejša stranka, ki zatrjevana dejstva s stopnjo gotovosti uspe dokazati. Svojemu dokaznemu bremenu, da je na ustrezen zakonsko predpisan način notificiral stvarne napake obravnavanega stroja, kar je pogoj za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka, toženec v tem postopku ni zadostil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074645
OZ člen 15, 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 151, 152, 153.
sklenitev pogodbe – pogajanja – odstop od pogajanj – škoda zaradi neupravičenega odstopa od pogajanj – obrazloženost stroškovne odločitve – stroški začasnega zastopanja
Stranka, ki je vstopila v pogajanja, ni omejena pri odločanju, ali bo sklenila pogodbo ali ne. Je pa z vstopom v pogajanja zavezana k posebnemu ravnanju, k določeni stopnji spoštovanja interesov nasprotne stranke.
Ravnanja tožene stranke, ki je tožeči stranki ves čas pogajanj jasno izkazovala namen skleniti pogodbo, ji posredovala idejni projekt prenove prostorov in pri njej celo naročila izvedbo elektroinštalacijskih del skladno s prej pripravljenim idejnim projektom, k sodelovanju pri izvedbi pa napotila tudi svojega pogodbenega partnerja, ni mogoče upravičiti s sklicevanjem na naknadno pridobljeno oceno stroškov investicije oziroma napačne kalkulacije tožene stranke.
ZZK-1 člen 234, 234/1, 236, 236/4, 240, 241, 241/1-1, 241/2.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor nasprotnega udeleženca - overjene izjave sosedov - pravni naslov za lastniško posest
Nasprotna udeleženka zoper sklep o začetku postopka za vzpostavitev listine ni podala ugovora, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 241. člena ZZK-1 izdalo sklep o vzpostavitvi listine in hkrati dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja. Zoper tak sklep nasprotni udeleženec nima več ugovora po 240. členu ZZK-1 in s tem možnosti, da doseže z ugovorom povezane posledice (zavrnitev predloga za vzpostavitev listin, ne da bi bilo treba zemljiškoknjižnemu lastniku dokazovati resničnost svojih navedb), lahko pa na podlagi 4. odstavka 236. člena ZZK-1 s pritožbo izpodbija zaključke sodišča o izpolnjevanju pogojev iz 234. člena ZZK-1 (zlasti v zvezi z domnevama iz petega odstavka), glede pravilne vsebine sklepa (drugi odstavek 241. člena ZZK-1) in o izpolnjevanju splošnih pogojev za dovolitev vpisa.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 9, 9/1, 9/1-19, 15, 16.
razporeditev v plačni razred – napredovanje – vojak – izjemno napredovanje – pogoji – dokazila o izpolnjevanju pogojev
Tožnik je v ocenjevalnem obdobju zbral 75 točk, zato ni izpolnil vseh pogojev za izjemno napredovanje, ki so določeni v 15. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, saj v ocenjevalnem obdobju ni zbral 100 točk.
Potrdilo o udeležbi na vajah v septembru in novembru 2004 (priloga A3 in A4) tožena stranka ni izdala, tožnik pa jih toženi stranki tudi ni predložil, zato jih tožena stranka ni bila dolžna upoštevati pri tožnikovem napredovanju. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi v 16. členu določa, da mora dokazila predložiti delavec, razen dokazil, ki jih izda delodajalec. Dejstvo, da je bila tožena stranka seznanjena z udeležbo tožnika na vajah (da je bil tožnik s strani tožene stranke napoten na vaje, da je tožnik za udeležbo na vajah prejel plačilo, kot če bi delal...), niso pravnoodločilne v tem sporu.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 15, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu odmera višine odškodnine
Tožnik je bil v času škodnega dogodka zaposlen pri prvotoženi stranki, delo na gradbišču kanalizacije pa je opravljal za drugotoženo stranko, na podlagi naročila drugotožene stranke oziroma, ker naj bi bil „posojen“ drugotoženi stranki, ki je izvajala gradbena dela. Ker je bil tožnik v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki, je ta kot delodajalec odškodninsko odgovorna po 184. členu ZDR. Odškodninska odgovornost drugotožene stranke pa se presoja po splošnih pravilih odškodninskega prava iz 131. OZ.
Prvotožena stranka kot delodajalec delavcev ni podučila o varnem delu pri izkopavanju kanala niti ni izvajala nadzora nad njihovim delom. Prav tako ni pogodbeno določila s podizvajalcem del (drugotoženo stranko) skupnih varnostnih ukrepov pri delu na gradbišču. Zato je s tem kršila določbo
5. člena ZVZD (po kateri je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom ter v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi) in je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki je nastala tožniku.
Do tožnikove nezgode je prišlo na globini 1,5 m ali več, ko bi drugotožena stranka morala uporabljati zaščitne opaže. Ker tega ni storila, je s tem svojim ravnanjem kršila obveznost zagotavljanja varnega dela delavcem ter je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki je nastala tožniku.
Tožnikov zahtevek, ki se nanaša na plačilo odškodnine, je denarni tožbeni zahtevek. Za tožbo, s katero stranka uveljavlja denarni tožbeni zahtevek, pa z ozirom na določbe taksne tarife ZST-1 plačilo sodne takse ni predvideno.
Izpolnitvena obveznost lizingojemalca se spremeni v odškodninsko (plačilo že zapadlih obrokov z zamudnimi obrestmi, plačilo diskontiranih nezapadlih obrokov na čas prenehanja pogodbe ter plačilo stroškov, vse zmanjšano za vrednost predčasno vrnjenega predmeta). Ta obveznost je zapadla v plačilo z dnem, ko je pogodba zaradi odstopa prenehala veljati.
vpis predlagan na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - veriga listin – načelo pravnega prednika
S pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ni mogoče zaobiti enega od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava – načela pravnega prednika.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku sicer za celo obveznost, kljub temu pa upnik te terjatve ne more prejeti trikrat, saj obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni.
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je za presojo v sporni zadevi pravno odločilno, ali je v času nastanka škode obstajalo zavarovalno kritje, saj je sodišče prve stopnje navedlo le, da je bila zavarovalna pogodba po plačilu premije dne 18. 3. 2005 na podlagi opomina tožene stranke še vedno veljavna in da se je s poznejšim plačilom zavarovalne premije zavarovalno kritje ponovno vzpostavilo skladno z 937. členom OZ.
Da bi lahko podalo odgovor na to pravno odločilno vprašanje, bi moralo sodišče natančno ugotoviti, kakšna zavarovalna pogodba je bila sklenjena med drugotoženo stranko kot izvajalko del in prvotoženo stranko kot zavarovalnico in tudi obrazložiti, na podlagi katere zavarovalne pogodbe je tožeča stranka uveljavljala povračilo škode, česar pa sodišče prve stopnje ni natančno ugotavljalo niti obrazložilo, čeprav je zato nedvomno imelo zadosti trditev obeh pravdnih strank.
Od tega, kakšne vrste zavarovalne pogodbe je bila sklenjena, vključno s splošnimi pogoji kot sestavnim delom zavarovalne pogodbe, pa je odvisen odgovor na vprašanje, ali je utemeljen ugovor tožene stranke, da zaradi plačila zavarovalne premije šele na opomin tožene stranke, v času nastanka škodnega primera ni obstajalo zavarovalno kritje.
Pravnomočnost morebitnih deklaratornih sklepov o ustavitvi izvršilnih postopkov, izdanih na podlagi razveljavljenega drugega odstavka 4. člena ZFPPod-B, sama po sebi ne more preprečiti nadaljevanja izvršb, ki ga je odredilo Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007.
Uveljavljanje nadomestila plače predstavlja uveljavljanje povračila škode, ki jo je delodajalec povzročil z nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V skladu z načelom popolne odškodnine iz 169. člena OZ mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal. Tožnica v spornem obdobju ni delala iz razlogov na strani tožene stranke, zato je upravičena do nadomestila v 100 % višini osnove, kot jo opredeljuje sedmi odstavek 137. člena ZDR. Osnova za izračun nadomestila, če ni drugače določeno z zakonom ali na njegovi podlagi izdanih predpisov, je delavčeva povprečna mesečna plača za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Za toženo stranko je veljala Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma, ki je v 52. členu določala, da plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki, del plače na podlagi delovne uspešnosti ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja. Zato v osnovo za odmero nadomestila tožnice sodi tudi del plače iz naslova nedeljskega dela, nočnega dela, dela na praznik ter minulega dela in tudi del plače iz naslova delovne uspešnosti po 54. členu Kolektivne pogodbe dejavnosti.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065312
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2, 243/2-2. ZLNDL člen 2. ZPDS člen 6, 7, 7/2. ZPP člen 196, 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2–14, 339/2–15.
izbrisna tožba – pogoji za izbrisno tožbo – družbena lastnina – pravica uporabe – delna ničnost odločbe o denacionalizaciji – aktivna legitimacija – enotno sosporništvo – glavna obravnava – potek glavne obravnave – pravočasnost dokazov – absolutna bistvena kršitev postopka - očitek protispisnosti
Na tožnika je lahko prešla pravica uporabe le v obsegu, kot jo je pridobila njegova pravna prednica. Pravice uporabe, ki je bila vezana na nacionaliziran in v letu 1992 denacionaliziran poslovni prostor, njegovi pravni prednici nikoli nista imeli in je zato nanj tudi nista mogli prenesti. Ta pravica je z denacionalizacijo poslovnega prostora v letu 1992 prešla na dediče denacionalizacijske upravičenke. Slednji so zato ob uveljavitvi ZLNDL, v obsegu te pravice, postali tudi (so)lastniki sporne nepremičnine. S spornimi vknjižbami, s katerimi je bila na pokojno denacionalizacijsko upravičenko, nato pa njene dediče in ostale pravne naslednike, vknjižena lastninska pravica ne le na poslovnem prostoru, ampak tudi na „pripadajočem zemljišču parc. št. 64/3“, zato v pravice tožnika ne posega oziroma jih ne krši, saj jih v tem delu sploh (nikoli) ni imel. Za izbrisno tožbo zato ni aktivno (stvarno) legitimiran.
ZPP člen 274, 274/1. ZIZ člen 271, 271/1, 272, 272/1.
res iudicata - litispendenca - namen zavarovanja - koneksnost nedenarne terjatve - zavarovanje ugotovitvenih zahtevkov
Pri odločanju o „dopolnjenem“ prvotnem predlogu za zavarovanje je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožeča stranka ponovila predlog, da se zarubijo denarna sredstva toženih strank na kateremkoli transakcijskem računu. Ta predlog za zavarovanje pa je bil pravnomočno zavrnjen že v prvem sklepu sodišča prve stopnje z dne 1. 2. 2012, zato je podana procesna ovira res iudicata in bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu ponovni predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavreči.
Sodišče prve stopnje je prav tako odločalo o naknadnih zahtevkih, o katerih že teče postopek zavarovanja. Zaradi procesne ovire litispendence bi zato sodišče prve stopnje moralo v tem delu zavreči predlog za zavarovanje.
Predlagana dejanja zavarovanja s prenosom sredstev pomenijo že izvršitev sodne odločbe (poplačilo upnika), kar pa bo možno šele po pridobitvi izvršilnega naslova in ne že z začasno odredbo, ki je namenjena zavarovanju bodoče izvršbe. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog za zavarovanje pravilno zavrnilo, ker tožeča stranka po materialnem pravu ne more doseči namena zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077338
OZ člen 154, 154/2, 171, 179, 185. ZPP člen 14.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – neobstoj trajnih posledic – pravnomočna obsodilna sodba – identično dejansko stanje
Pravdno sodišče je glede ugotovitve tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo. Toženec zato v pravdi zaradi plačila odškodnine za škodo iz istega historičnega dogodka razen ugovora obstoja deljene odgovornosti ne more več uspešno uveljavljati določenih ugovorov, ki se tičejo vprašanja protipravnosti njegovega ravnanja, (ne)obstoja vzročne zveze med njim in nastankom škode ter (ne)obstoja njegove prištevnosti ali krivde.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje in večinskem stališču uveljavljenem v sodni praksi (primerjaj sodbo VSL I Cpg 1041/2010, I Cp 254/2011), da v obravnavanem primeru velja enoletni zastaralni rok tako za terjatve, ki jih upravljalci uveljavljajo iz naslova storitev upravljanja kot tudi za vse terjatve, ki jih upravljalec terja zato, ker je z dobaviteljem poravnal obveznosti etažnega lastnika oziroma njegovega najemnika.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. KPVIZ člen 66, 66/1, 66/1-19, 66/1-20.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – vzgoja in izobraževanje - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - odgovornost delavcev za delovne obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ravnanje, ki je bilo v KPVIZ opredeljeno kot hujša kršitev delovne dolžnosti, ki je lahko razlog za uvedbo disciplinskega postopka, prav gotovo pomeni tudi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe tretje alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Razlika med obema ureditvama ni v vsebini kršitve, temveč v načinu njenega sankcioniranja.
Tožnica (učiteljica) je poklicala bivšo učenko, da naj se zglasi pri njej v glasbeni šoli, kjer je skupaj še z eno učenko odigrala vajo za nastop, ne da bi zato imela dovoljenje ravnatelja tožene stranke. Opravljanje privatnega dela v delovnem času pomeni kršenje pogodbene obveznosti oziroma obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe tretje alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
podredni zahtevek – obstoj pravde – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – nepremičnina v družbeni lastnini – pogodbeno dogovorjena uporaba nepremičnine
Pritožbeni očitek tožnikov, da sodišče sploh ni odločilo o podrednem zahtevku (na izstavitev ZK listine), je treba šteti kot njun (konkludenten) predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Po pravilih gradnje na tujem svetu ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice, če je šlo za zemljišče v družbeni lastnini.Te določbe ne pridejo v pošev, kadar je med lastnikom zemljišča in graditeljem obstajal dogovor o uporabi zemljišča.