ZZK-1 člen 234, 234/1, 236, 236/4, 240, 241, 241/1-1, 241/2.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor nasprotnega udeleženca - overjene izjave sosedov - pravni naslov za lastniško posest
Nasprotna udeleženka zoper sklep o začetku postopka za vzpostavitev listine ni podala ugovora, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 241. člena ZZK-1 izdalo sklep o vzpostavitvi listine in hkrati dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja. Zoper tak sklep nasprotni udeleženec nima več ugovora po 240. členu ZZK-1 in s tem možnosti, da doseže z ugovorom povezane posledice (zavrnitev predloga za vzpostavitev listin, ne da bi bilo treba zemljiškoknjižnemu lastniku dokazovati resničnost svojih navedb), lahko pa na podlagi 4. odstavka 236. člena ZZK-1 s pritožbo izpodbija zaključke sodišča o izpolnjevanju pogojev iz 234. člena ZZK-1 (zlasti v zvezi z domnevama iz petega odstavka), glede pravilne vsebine sklepa (drugi odstavek 241. člena ZZK-1) in o izpolnjevanju splošnih pogojev za dovolitev vpisa.
Tožnica je kot blagajničarka trikrat prejela kupnino za kupljene artikle, za katere pa kupcem ob nakupu ni izdala računov, prodaja blaga pa tudi ni bila evidentirana. Kršitve je storila najmanj iz hude malomarnosti, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da „kasiranje“ denarja mimo blagajne (torej brez evidentiranja prodaje in s tem izdaje računa), že samo po sebi pomeni hudo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere je porušeno zaupanje med delavcem in delodajalcem, ki je pri poslovanju z denarjem nujno, ne glede na višino zneskov. Res je, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena preko 30 let, vendar pa dolžina delovne dobe in dejstvo, da v tem času ni bila disciplinsko obravnavana zaradi kršitev delovnih obveznosti, ni takšna okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom v zatrjevanje tožene stranke, da je izgubila zaupanje v tožnico in da nadaljevanje delovnega razmerja ni možno do izteka odpovednega roka, saj je tožnica v zelo kratkem obdobju kar trikrat storila hujšo kršitev delovne obveznosti. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za zakonitost sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - hrvaško pravo - prometna nesreča - trčenje motornega kolesa in motornega vozila - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - valorizacija plačanega dela odškodnine
Ob ugotovitvi, da je bilo v prometni nezgodi na Hrvaškem poleg motornih koles, registriranih v Republiki Sloveniji, udeleženo tudi osebno vozilo, registrirano v Republiki Hrvaški, je pravilna odločitev, da je potrebno glede Konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče, uporabiti pravo Republike Hrvaške.
ZOR člen 10, 105, 105/1, 107, 107/2. OZ člen 3, 88, 88/1. ZKolP člen 1, 1/2. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2, 18, 27, 27/1, 27/1-2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust (tudi za delavce tožene stranke), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke je nična.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 9, 9/1, 9/1-19, 15, 16.
razporeditev v plačni razred – napredovanje – vojak – izjemno napredovanje – pogoji – dokazila o izpolnjevanju pogojev
Tožnik je v ocenjevalnem obdobju zbral 75 točk, zato ni izpolnil vseh pogojev za izjemno napredovanje, ki so določeni v 15. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, saj v ocenjevalnem obdobju ni zbral 100 točk.
Potrdilo o udeležbi na vajah v septembru in novembru 2004 (priloga A3 in A4) tožena stranka ni izdala, tožnik pa jih toženi stranki tudi ni predložil, zato jih tožena stranka ni bila dolžna upoštevati pri tožnikovem napredovanju. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi v 16. členu določa, da mora dokazila predložiti delavec, razen dokazil, ki jih izda delodajalec. Dejstvo, da je bila tožena stranka seznanjena z udeležbo tožnika na vajah (da je bil tožnik s strani tožene stranke napoten na vaje, da je tožnik za udeležbo na vajah prejel plačilo, kot če bi delal...), niso pravnoodločilne v tem sporu.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS.
V ZZDODP ni bilo podlage za obračun 100 % osnove iz določbe 1. člena ZZDODP, saj je morala tožena stranka skladno z določbo 2. člena ZZDODP upoštevati odstotke, določene za izplačila v februarju 1997. Osnova za določanje poslanskih plač v februarju 1997 pa je bila v skladu z določbami ZPos predpisana v višini 80 % osnove. Zato je tožena stranka od uveljavitve ZZDODP dalje za sodnike (in poleg njih tudi na tožilce ter državne pravobranilce) pravilno upoštevala tako določeno osnovo.
IZVRŠILNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075719
ZPP člen 149. ZIZ člen 9, 9/3, 29, 17, 17/1, 17/2, 29/2, 29/5, 226. ZOdvT člen 3, 3/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, člen 12, 12/2.
vročanje - vročilnica - odvetniški stroški - predlog za izvršbo v elektronski obliki - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - konkretizacija zahtevka - izvršilni naslov - sodba delovnega sodišča o dolžnosti izplačila plače - oblikovanje predloga za izvršbo - nedenarna terjatev - izvršba na plačilo davkov in prispevkov
Glede na naravo vročilnice kot javne listine ima dolžnik možnost dokazati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Če mora upnik predlog za izvršbo vložiti na predpisanem obrazcu, del katerega je tudi stroškovni zahtevek upnika, je njegov stroškovni zahtevek dovolj konkretiziran, če izpolni obrazec skladno z obveznimi Navodili in tako na predpisan način na predpisanem obrazcu zahteva povrnitev odvetniških stroškov.
v izvršilnem postopku se odločbe delovnih sodišč o dolžnosti izplačila plače izvršuje tako, da se znesek, od plačila katerega je upravičen delavec (neto plača) izvršuje kot denarna terjatev, obračun in odvedba davkov in prispevkov, ki ga je dolžan napraviti delodajalec, pa kot nedenarna terjatev, zato mora upnik predlog za izvršbo oblikovati tako, da izterjuje neto plačo kot denarno terjatev, plačilo davkov in prispevkov pa kot nedenarno terjatev.
prometna nesreča - protipravnost – prevelika hitrost – dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Nosilni očitek o protipravnem ravnanju je, da je zavarovanec vozil nad dovoljeno hitrostjo. Sodišče je ravnalo pravilno, ker se je glede tega vprašanja oprlo na izvedenčeve ugotovitve, ne pa na subjektivne ocene prič.
ZFPPIPP člen 228, 308, 308/2, 308/5, 371, 371/1, 371/3, 371/4, 371/4-2. ZIZ člen 71.
razdelitev posebne razdelitvene mase – odlog razdelitve – načelo omejevanja tveganj- smiselna uporaba instituta odloga izvršbe
Pritožnik že razpolaga s pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil zavrnjen zahtevek na ugotovitev neobstoja njegove ločitvene pravice. Pritožbeno sodišče zato ne vidi zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase tudi pritožniku. Slednji namreč utemeljeno oporeka smiselni uporabi instituta odloga izvršbe iz 71. člena ZIZ, ker za tako uporabo navedene določbe v ZFPPIPP ni podlage, odloga razdelitve posebne stečajne mase pa po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče utemeljevati niti z določbo 228. člena ZFPPIPP, ki govori o omejevanju tveganj, saj je ta inkorporirana v določbah ZFPPIPP o pogojih, pod katerimi sme insolventni dolžnik nadaljevati poslovanje in v pravilih ZFPPIPP o upravljanju stečajne mase.
zdravljenje oseb z duševno motnjo - nadzorovana obravnava – pogoji - ambulantno zdravljenje – shizofrenija – kronična bolezen – trajno zdravljenje – ogrožanje življenja in zdravja
Ambulantno zdravljenje poteka vzporedno z nadzorovano obravnavo, oba načina zdravljenja se medsebojno dopolnjujeta in ne izključujeta, nadzorovana obravnava pa omogoča z večjim nadzorom hitrejše in pravočasno ukrepanje v primeru poslabšanja bolezni udeleženca, tako zaradi opustitve zdravljenja, kakor tudi zaradi samega poteka bolezni. Nadzorovana obravnava ne poteka le v okviru zdravljenja duševne motnje udeleženca z zdravili, ampak predstavlja obliko terapije, s katerim se poskuša izboljšati zdravstveno stanje udeleženca.
Glede na trditve tožene stranke, da ji družba K. ne namerava prostovoljno plačati terjatve iz arbitražne odločbe, sama pa tudi ni pripravljena te terjatve od nje prisilno izterjati, je evidentno, da se pogoj za zapadlost tožničine terjatve ne bo nikoli izpolnil. Prav tako situacijo pa ureja 63. člen OZ, ki napotuje na uporabo pravil OZ o pogoju. Ker je zapadlost tožničine terjatve vezana na čas (po dobljeni arbitraži in po plačilu dolga družbe K.), je v obravnavanem primeru treba po 63. členu OZ smiselno uporabiti pravila o odložnem pogoju.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah pred vožnjo – odškodnina za premoženjsko škodo – pomoč družinskega člana – osebne lastnosti oškodovanca
Osebne lastnosti oškodovanca, če pred tem niso bile manifestne na način, da bi oškodovancu povzročale težave, ni mogoče šteti kot podlago za deljeno vzročnost.
Sodišče prve stopnje je v okviru odškodnine za strah pravilno upoštevalo strah pred avtomobili in udeležbo v prometu.
Bližji svojci so si dolžni pomagati, vendar s tem ni mišljena pomoč, ki je potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba.
Ker tožeča stranka ni izročila bančne garancije in ker garancijski rok še ni potekel, tožena stranka utemeljeno zadržuje znesek v višini zadržane varščine, kar pomeni da terjatev tožeče stranke v navedeni višini še ni zapadla.
Ker tožena stranka ni podala trditev, iz katerih bi izhajalo, da si je nemudoma po prevzemu izpolnitve oziroma začetku uporabe objekta (pri čemer niti v pritožbi ne pove, od kdaj je objekt v uporabi), pridržala pravico do pogodbene kazni, navedeno pa ne izhaja niti iz predložene dokumentacije, pobotni ugovor iz naslova pogodbene kazni ni utemeljen.
Tožena stranka odgovarja, ker njen zavarovanec ni zavaroval gradbišča tako, da bi to ne ogrožalo zdravja in varnosti ljudi, zlasti mimoidočih (ni zavaroval kanalizacijskega jaška tako, da ne bi mogel ostati odprt). Vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi, da je bila tožnica, ko je hodila po pločniku, ki še ni bil dokončno urejen in je to vedela, premalo skrbna, saj ni gledala pod noge. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da tožnica odgovarja za nastalo škodo 15%, tožena stranka pa 85%.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku sicer za celo obveznost, kljub temu pa upnik te terjatve ne more prejeti trikrat, saj obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni.
Zavarovalnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ni krila razlike med stroški zdravstvenih storitev in kritjem po obveznem zdravstvenem zavarovanju, od zavarovalca ni upravičena zahtevati plačil premij za isto obdobje. Zavarovalna pogodba je dvostranska, za kakršne po 101. členu OZ velja pravilo sočasne izpolnitve.