vpis predlagan na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - veriga listin – načelo pravnega prednika
S pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ni mogoče zaobiti enega od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava – načela pravnega prednika.
plačilo razlike plače – predsednik uprave – pogodba o delu – konkurenčna prepoved – konkurenčna klavzula – odpravnina – nadomestilo – dolžnost izpolnitve obveznosti – obračun davka in prispevkov
V delovnem pravu je uveljavljen sistem določitve bruto višine prejemkov iz delovnega razmerja (razen če je v pogodbi o zaposlitvi izrecno določeno drugače), od katerih je dolžan delodajalec obračunati in odmeriti predpisane dajatve, delavcu pa po tem odvodu izplačati (ustrezno nižji) neto znesek iz naslova teh prejemkov. Iz pogodbe o delu ne izhaja, da bi bila dolžna tožena stranka tožniku za spoštovanje konkurenčne klavzule izplačati znesek v višini 75 % povprečja treh bruto plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem funkcije, zato je potrebno od pripadajoče dogovorjene odpravnine (odškodnine za spoštovanje konkurenčne klavzule) skladno z določbami ZDoh-2 oziroma ZPSV odvesti predpisane dajatve.
Pogodba o delu je bila sklenjena za mandatno dobo 5 let (za navedeno obdobje je bil tožnik imenovan za predsednika uprave tožene stranke), ta pogodba je prenehala z iztekom časa, ki je bil med strankama dogovorjen, zato je način prenehanja te pogodbe o delu v konkretnem primeru primerljiv prenehanju pogodbe o zaposlitvi po sporazumu strank, kar pomeni, da konkurenčna klavzula ni bila dogovorjena v nasprotju z določbami ZDR.
izbris zaznambe spora - predlog za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora - pravočasnost predloga - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Pogoji za predlagani izbris zaznambe spora so izpolnjeni, saj nasprotni udeleženec ni v roku iz prvega odstavka 82. člena ZZK-1 predlagal vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, prav tako pa po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris zaznambe spora, še ni bila opravljena vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
plačilo razlike plače – obveznost plačila - sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence
Tudi tožnik je – zaradi nezakonite razporeditve in prikrajšanja pri plači v preteklem obdobju – upravičen do vseh pravic, ki mu jih kot javnemu uslužbencu daje ZKDPZJU. Ponovna vključitev v sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence ni več mogoča, ker tožnik ni več javni uslužbenec (tožnik se je upokojil), to pa ne pomeni, da ni mogoče urediti stanja za nazaj za sporno obdobje, ko je tožnik imel pravice iz kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence in tožniku izplačati sredstva, do katerih je še upravičen.
Oba postopka sta v fazi pred opravljenim prvim narokom za glavno obravnavo. Prekinitev postopka je zato smotrna, saj se s takšnim ravnanjem izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev. Prav tako pa je ekonomično, da se glede istega vprašanja ne vodita dva postopka ter izvaja dvojni dokazni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074645
OZ člen 15, 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 151, 152, 153.
sklenitev pogodbe – pogajanja – odstop od pogajanj – škoda zaradi neupravičenega odstopa od pogajanj – obrazloženost stroškovne odločitve – stroški začasnega zastopanja
Stranka, ki je vstopila v pogajanja, ni omejena pri odločanju, ali bo sklenila pogodbo ali ne. Je pa z vstopom v pogajanja zavezana k posebnemu ravnanju, k določeni stopnji spoštovanja interesov nasprotne stranke.
Ravnanja tožene stranke, ki je tožeči stranki ves čas pogajanj jasno izkazovala namen skleniti pogodbo, ji posredovala idejni projekt prenove prostorov in pri njej celo naročila izvedbo elektroinštalacijskih del skladno s prej pripravljenim idejnim projektom, k sodelovanju pri izvedbi pa napotila tudi svojega pogodbenega partnerja, ni mogoče upravičiti s sklicevanjem na naknadno pridobljeno oceno stroškov investicije oziroma napačne kalkulacije tožene stranke.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji - overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin - pravni naslov za lastniško posest
Navedba pravnega naslova ne more biti pogoj za pravno veljavnost izjave o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/2, 144, 144/1, 144/4, 145, 145/1, 146. ZPrCP člen 23.
zaseg in odvzem predmetov – zaseg motornega vozila – hramba predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov – ustavitev postopka - sklep o stroških – plačnik stroškov postopka – posebni stroški
Ker je bil postopek glede prekrška, v zvezi s katerim je bilo zaseženo motorno vozilo, ustavljen, stroški postopka v zvezi z zasegom in hrambo začasno zaseženega vozila bremenijo proračun.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073961
OZ člen 243.
pogodba o leasingu – pozitivni pogodbeni interes – izgubljeni dobiček – odstop od pogodbe
S tem, ko je tožeča stranka (leasingodajelc) zaradi neplačevanja leasing obrokov toženi stranki odvzela vozilo in ga prodala, je konkludentno odstopila od pogodbe.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – aleatornnost pogodbe – darilna pogodba
Naloga sodišča je bila ugotavljati, ali je bila pogodba v času sklepanja glede na vse okoliščine – starost in zdravstveno stanje preživljanca, planirani odhod v dom starejših, za toženko tvegana.
Materialno procesno vodstvo se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu, trditvenemu ali dokaznemu, ne zadosti, saj le-tega ne nadomešča, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. V danem primeru pa bi tožeča stranka ob ustrezni skrbnosti glede na trditve, ki jih je podala tožena stranka, morala vedeti, da svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila.
Dejstvo, da gre za poslovni objekt z veliko lastniki, samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je varnostno-receptorska služba potrebna za nemoteno uporabo oziroma funkcioniranje objekta. Tožeča stranka bi morala pojasniti, zakaj je fizično, protivlomno in protipožarno varovanje objekta potrebno, da se objekt lahko uporablja in da deluje v skladu z njegovim namenom.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku sicer za celo obveznost, kljub temu pa upnik te terjatve ne more prejeti trikrat, saj obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni.
URS člen 26, 158. OZ člen 131, 352, 352/1. ZKP člen 154, 224.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - vrnitev v kazenskem postopku zaseženega premoženja - pogodba o cesiji - veljavnost cesijske pogodbe - uporaba tujega prava - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode
Kazensko sodišče po pravnomočnosti oprostilne sodbe ni bilo več pristojno odločati o veljavnosti in učinkovitosti (ali je bila cesija pogojna in če se je pogoj uresničil) cesijskih pogodb, ki so oziroma sta mu bili predloženi. Zato sodišču ni mogoče očitati, da ni ravnalo z zadostno skrbnostjo. Domneva se, da je lastnik oz. imetnik v kazenskem postopku zaseženih stvari tisti, kateremu so bile zasežene. Torej sodišču, ki je v dvomu denar vrnilo pravni osebi, iz računa katere so bila sredstva zasežena, tudi ni mogoče očitati, da si je 224. člen ZKP razlagalo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Triletni zastaralni rok po 1. odstavku 352. člena OZ teče v primeru, ko je škoda nastala, še preden je oškodovanec zvedel za protipravno ravnanje, od takrat, ko je zvedel za protipravno ravnanje.
OZ člen 335, 335/1, 349, 349/1, 352, 352/3, 633, 633/1, 635, 635/2, 640.
odškodninska terjatev – jamčevanje za napake – pravočasno grajanje napak – prenehanje pravice – pobotni ugovor – zastaranje
Sodišče mora ob morebitni ugotovitvi, da obstoji terjatev tožeče stranke, presojati tudi, ali obstoji v pobot uveljavljana nasprotna terjatev tožene stranke. Če sodišče ugotovi obstoj obeh terjatev, šele s sodbo odredi pobotanje in tožbeni zahtevek do pobotanega dela zavrne. Sodba ima torej konstitutiven učinek pobota in prenehanja terjatve tožeče stranke zaradi pobota.
Tožena stranka tožeči stranki ni pravočasno notificirala napake vrnjenih kalupov. Čim pa je tako, tožena stranka ne more biti deležna ugodnosti iz drugega odstavka 635. člena OZ, po katerem lahko tudi izven splošnih zastaralnih rokov z ugovorom zoper tožnikov zahtevek uveljavlja pravico do povračila škode.
ZDR člen 85, 111, 111/1, 111/1-8, 227, 227/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 273, 273/1-5.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka pri postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka, določenih z ZDR, zato ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, da je verjetnost terjatve izkazana. Bo pa sicer sodišče v rednem kontradiktornem postopku razčiščevalo tožnikove trditve o tem, da zatrjevanih kršitev tožnik ni storil.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas – nadomeščanje odsotnega delavca – poskusno delo
Tožena stranka je v pogodbi o zaposlitvi za določen čas kot razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas navedla nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta, medtem ko je ta delavka nastopila porodniški dopust šele 5 mesecev kasneje, kar kaže na to, da navedeni razlog v trenutku sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni obstajal. Dejanski razlog sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico je bilo dejstvo, da bi pri uporabniku preverili ali je tožnica sposobna samostojno opravljati delo na delovnem mestu „strokovni sodelavec v regulativi“, kar kaže na to, da je tožena stranka s sklepanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas v bistvu nadomeščala institut poskusnega dela iz 125. člena ZDR. Ker poskusno delo v 52. členu ZDR ni navedeno med razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je tako nadomeščanje dogovora o poskusnem delu s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas nezakonito. Ker na strani tožene stranke za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnico ni obstajal zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je tožena stranka s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z 52. členom ZDR, zato je v skladu s 54. členom ZDR prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas.