Argumentacija sodišča prve stopnje, da se predmetni dokazni predlog zavrne kot neutemeljen, saj tožnik ni uspel izkazati obsega in kvalitete dogovorjenih del po izvajalski pogodbi ter posledično prihodkov in stroškov v zvezi s temi hipotetično izvedenimi deli, in da posledično ni bilo potrebe po angažiranju predmetnega izvedenca, je neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga. Izgubljeni dobiček je namreč tipična premoženjska (ekonomska) kategorija. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo vnaprej sklepati, da z omenjenim dokaznim predlogom tožnik ne bo mogel izkazati izgubljenega dobička, ampak bi moralo predmetni dokaz izvesti.
Velja dodati, da gre pri izgubljenem dobičku za razliko med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in odhodki, ki bi nastali v zvezi s temi prihodki. O tem, kakšen dobiček in v kakšni višini bi oškodovanec ustvaril, lahko le sklepamo, in sicer na podlagi manjše stopnje verjetnosti. Gre za izkazovanje verjetnosti (kategorij) izgubljenega dobička, ki presega verjetnostni prag (le) 50%.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - nedovoljeno razpolaganje
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi dopustitev pripoznave tožbenega zahtevka in sodba na tej podlagi pripeljala do učinka za tretje osebe, predvsem zoper bivšega direktorja, ki je in verjetno bo svoje pravice ter zahtevke v zvezi z obračunom in izplačilom variabilnega dela plače opiral na izpodbijana sklepa nadzornega sveta. Bivši direktor je po njegovem prepričanju (brez prejudiciranja sodišča) upravičenec do variabilnega dela plače, je ″upnik″ družbe po sklepih nadzornega sveta te družbe, ki jih tožnik izpodbija z obravnavano ničnostno tožbo. Pripoznava tožbenega zahtevka, kot je bila podana, bi pomenila nedovoljen poskus izigravanja položaja oziroma zlorabe položaja bivšega direktorja. To pa pomeni nedovoljeno razpolaganje.
gospodarski spor majhne vrednosti - vodenja spora po pravilih za spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
V zvezi s pritožbenim očitkom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pobotnega ugovora, ki ga je toženka podala v vlogi z dne 7. 7. 2021 višje sodišče ugotavlja, da bi toženka ugovor morala uveljavljati že v odgovoru na dopolnitev tožbe, zato je bila glede navajanja dejstev in dokazov s tem v zvezi prekludirana. Na to je bila toženka tudi izrecno opozorjena s pozivom sodišča prve stopnje, naj odgovori na pripravljalno vlogo tožnice. Trditve glede pobotnega ugovora so torej bile za odločitev v zadevi nerelevantne. Na nerelevantne razloge pa sodišče v obrazložitvi ni dolžno obširneje odgovarjati.
posebni revizor - predujem za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza - višina stroškov - preplačilo - vračilo preplačila
S tem, ko je sodišče prve stopnje pritožniku naložilo delno vračilo plačanega zneska iz prejetega predujma, gre za izvajanje enake oziroma istovrstne pristojnosti, kot jo je imelo sodišče pri odreditvi, da se posebnemu revizorju iz predujma plača določen znesek. Če pritožbeno ni sporno, da se pred sodiščem rešuje vprašanje premalo plačanega predujma, potem ni nobenega razumnega razloga, da se pred istim sodiščem ne bi obravnavalo tudi vračilo preveč plačanega predujma.
Dokazne ocene pritožnica ne more izpodbiti s povzemanjem delov izpovedi priče, ki naj bi govorile v prid njeni tezi, če jih hkrati ne ovrednoti glede na ugotovitve v izpodbijani sodbi, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o nasprotnem.
Ker je bila na vsakem od podredno vtoževanih računov dospelost jasno določena, ni mogoče sprejeti pritožbenega očitka, da se je tožena stranka znašla v situaciji, ko ji sploh ni moglo biti znano, kdaj je pričel teči zastaralni rok.
ZPP člen 236. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-2.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - stroški za sestavo vloge - podredni zahtevek - vrednost spornega predmeta - nagrada za pripravljalno vlogo - dopolnitev nepopolne vloge - posredovanje naslova priče - materialni stroški
Do stroškov vloge, v kateri je prva toženka sodišče obvestila o naslovih prič, ki jih je predlagala v vlogi, vloženi na naroku dne 12. 4. 2022, prva toženka ni upravičena. Naslove prič bi lahko oziroma bi morala zapisati že v vlogi, vloženi na naroku le dva dni prej; res je sicer, da je sodišče nato na omenjenem naroku prvi toženki dalo poziv, a je bil ta poziv posledica ravno njene opustitve, zato višje sodišče soglaša, da prva toženka glede na opisane okoliščine ni upravičena do povrnitve stroškov sporne vloge.
Pri razlagi pogodbenih določil zakon primarno izhaja iz jezikovne razlage, ki tudi določa meje možne razlage. Možni besedni pomen konkretnega in posamičnega pravnega pravila, ki izhaja iz besednega zapisa besedila pogodbe, tako določa zunanjo mejo, ki je sodišče, ki mora pri svojem odločanju uporabiti to konkretno in posamično pravilo, ne sme prestopiti.
S sporno pogodbeno določbo bi naj toženka po zatrjevanjih tožnice prevzela obveznost, da ji bo vsak gradbeni izvajalec plačal vtoževani znesek, pri čemer tožnica z gradbeno pogodbo nima ničesar. Takšna zaveza iz pogodbe ne izhaja niti do nje ni možno priti po metodah razlage. Vsebina pogodbe mora biti izražena toliko bolj jasno, kolikor določa težjo obveznost ene od strank, še posebej če nasprotna korist te stranke ni razvidna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075239
OZ člen 190, 191, 197. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
najemna pogodba za poslovni prostor - plačilo obratovalnih stroškov - odvoz odpadkov - plačilo stroškov za drugega - neupravičena pridobitev - kondikcija - verzija - pojem protispisnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost) je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin, izpovedb prič ali zakonitih zastopnikov. To je tedaj, ko jih sodišče v razloge sodbe povzame (prepiše) z drugačno vsebino, od tiste, ki jo imajo v resnici.
Določilo 191. člen OZ v tem primeru ni uporabljivo, saj ga je mogoče uporabiti le v primerih, ko izpolnitelj obveznosti od prejemnika izpolnitve terja vračilo izpolnjenega (kondikcija), ne pa tudi v primerih, ko izpolnitelj, ki je izpolnil tuj dolg, terja povračilo tistega, kar je za drugega izpolnil prejemniku izpolnitve, od drugega - resničnega dolžnika (verzija).
Iz določila 197. člena OZ, ki se nanaša na poseben primer obogatitve in ne izključuje uporabe 190. člena OZ, izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši oziroma stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Gre za zakonsko normo, ki obravnava poseben primer obogatitve, ki nastane s plačilom tujega dolga, in omogoča izpolnitelju, ki je prikrajšan, da uveljavlja zahtevek neposredno od pravega dolžnika.
odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine na podlagi 648. člena OZ zavrnilo, ker je ocenilo, da tožnica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine zahtevka.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Enotno stališče sodne prakse je, da je ugovor krajevne pristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi tega sklepa, prepozen. Izjema od navedenega pravila velja le v primerih, ko zaradi omejenih možnosti podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine, stranke ob vložitvi predloga za izvršbo in izdaji sklepa o izvršbi še niso seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
postopek vpisa v sodni register - registrski postopek - udeležba v postopku - zavrnitev predloga - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je na podlagi takšnih trditev pravilno zaključilo, da A. A. ni izkazal, da je še sedaj zakoniti zastopnik subjekta vpisa, saj svojih trditev ni niti obrazložil, kar bi moral glede na to, da navedeno iz sodnega registra ne izhaja. Zatrjevati bi moral dejstva, iz katerih naj bi izhajalo, da je bil nepretrgoma od 30. 9. 1999 zakoniti zastopnik subjekta vpisa oziroma da je zakoniti zastopnik še sedaj, pa je to le pavšalno zatrjeval in se skliceval na listine v zgoraj navedenih registrskih zadevah. Pritožnik torej že trditvenemu bremenu ni zadostil. Ker je dokazovanje namenjeno potrjevanju zatrjevanih dejstev, sodišče utemeljeno ni sledilo njegovemu predlogu za vpogled v listine v zadevah Srg 2019/6578 in 2020/41336.
Izposoja delavcev proti plačilu je samostojen pravni posel, neodvisen od vprašanja kvalitete oziroma količine opravljenega dela izposojenih delavcev, pri čemer, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, tožena stranka v tem postopku z nasprotno tožbo oziroma pobotnim ugovorom ni uveljavljala zahtevka za nekvalitetno opravljeno delo delavcev.
ZSDU člen 78, 79, 79/1. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4.
vpis v sodni register - vpis spremembe pri članih nadzornega sveta - predstavniki delavcev - sodelovanje delavcev pri upravljanju - statut - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - družbena pogodba - odločanje družbenikov - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - preizkus materialnopravnih pogojev
Iz določbe prvega odstavka 79. člena ZSDU izhaja, da je zakonodajalec pristojnost za določitev števila predstavnikov delavcev v nadzornem svetu podelil družbenikom. Družbeniki so torej tisti, ki odločajo o tem, kakšna bo sestava nadzornega sveta, upoštevaje določbe 79. člena ZSDU, kako bo ta posloval in sprejemal odločitve. Za pravilno in zakonito delo nadzornega sveta mora biti to jasno in nedvoumno določeno v družbeni pogodbi. V kolikor družbena pogodba ne predvideva sodelovanja delavcev v nadzornem svetu družbe, delavci pa takšno zahtevo izrazijo, to družbenikom narekuje spremembo družbene pogodbe glede sestave nadzornega sveta, ki bo upošteval določbe 79. člena ZSDU.
Delavskih predstavnikov v nadzorni svet ni mogoče pravno veljavno imenovati, če in dokler njihovo sodelovanje v nadzornem svetu ni določeno in urejeno že v družbeni pogodbi.
OZ člen 9, 15, 631, 642, 642/2. ZPP člen 7, 212, 286. Posebne gradbene uzance (1977) člen 62, 63.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - dogovor o ceni del - trditveno in dokazno breme
Določilo drugega odstavka 642. člena OZ, ki daje sodišču pooblastilo, da določi za posamezen posel običajno plačilo, se uporabi le v primeru, če plačilo ni določeno. V obravnavanem primeru pa nobena od strank ni zatrjevala odsotnosti dogovora o ceni.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - ogrožanje opravljanja dejavnosti - trditveno in dokazno breme predlagatelja - pomanjkljiva trditvena podlaga
Sodišče pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse ne upošteva le okoliščin likvidnosti, temveč tudi premoženjsko in finančno stanje stranke.
V obravnavanem primeru ni dvoma, da toženka razpolaga s premoženjem, zaradi česar je na toženki, da v postopku trdi in izkazuje, da slednjega ne more unovčiti za pridobitev sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/3.
predlog za obročno plačilo sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - ravnanje z nepopolno vlogo - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Tretji odstavek 12. člena ZST-1 določa, da če predlagatelj ne predloži zahtevanih podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. To pomeni, da že omenjeni zakon tako vlogo opredeljuje kot nepopolno vlogo in jo je za nadaljnjo obravnavo treba dopolniti.
V zvezi z vsebino naročilnice, s katero je tožena stranka naročila tožeči stranki izvajanje gradbenih del na objektu, je tožeča stranka pojasnila, da sta pogodbenika želela, da pisni zapis, ki sta ga ustvarila, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same. Med pogodbenikoma velja zato pogodba z dejansko hoteno vsebino, torej da je tožena stranka najela delavce tožeče stranke.
vročanje pravni osebi - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - poslovni naslov - sprememba naslova - seznanitev s podatki - podatki AJPES
Sprememba podatkov o poslovnem naslovu, ki jo je tožnica sporočila AJPES-u, na pravilnost vročitve nima nobenega vpliva, saj sodišče z navedeno spremembo poslovnega naslova tožeče stranke ob vročanju sklepa ni bilo seznanjeno in tudi ni moglo biti seznanjeno.
ZPlaSSIED člen 132, 132/3,136, 136/4, 137. OZ-UPB1 člen 153.
plačilni promet pravnih oseb - odgovornost banke za vlogo, izplačano tretji osebi - odgovornost imetnika tekočega računa
Če so dodatne storitve ponujene opcijsko (proti plačilu), ponudnik plačilnega prometa pa omogoča poslovanje tudi brez dodatnih storitev, ni mogoče govoriti o hudi malomarnosti tožeče stranke (kršitvi Splošnih pogojev) zgolj zato, ker teh dodatnih storitev ni uporabila.