odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pravica do izjave - posebni ugotovitveni postopek - dokazi
Posebni ugotovitveni postopek je treba voditi skladno z določbami 146. člena ZUP. Slednje pomeni, da lahko stranka sodeluje pri izvedbi dokazov, da je pred odločitvijo seznanjena s končnimi rezultati ugotovitvenega postopka in da mora imeti možnost, da se o njih izreče pred izdajo odločbe.
V obravnavani zadevi toženka tožnic ni seznanila z ugotovitvami in pravnimi stališči ugotovitvenega postopka vezanih na okoliščino, da tožnici na podlagi predložene dokumentacije nista upravičeni niti do odškodnine za telesne bolečine niti za duševne bolečine zaradi kršitve osebnosti (dostojanstva). Posledično jima toženka ni dala možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjavili o teh dejstvih in okoliščinah ter jih morebiti še dopolnili z dodatnimi navedbami in/ali dokazi (npr. dodatno medicinsko dokumentacijo).
Kolikor bi toženka izdala odločbo, ki bi imela naravo predloga sporazuma, bi to moralo iz akta (in njegovega izreka) izhajati. V obravnavani zadevi pa to ne izhaja, pač pa iz odločbe izhaja naložitev obveznosti. Toženka bi lahko na podlagi drugega odstavka 213. člena ZUP, v kolikor bi želela, da je njena odločitev pogojna, določila, da je glede na področni zakon, oziroma naravo zadeve, njena odločitev sprejeta pod pogojem (conditio). V obravnavanem primeru bi to lahko bil sklenjen sporazum o odškodnini, kar pa ne iz prve in ne iz tretje točke izreka, ki se nanaša na tožnika, ne izhaja, pa tudi ne iz druge točke v smislu, da je dosežen sporazum pogoj za izdajo odločbe.
Iz odločbe bi moralo izhajati, na kakšen način je bil določen kot delodajalec pri katerem je bolezen nastala, in kako je toženka ugotavljala, da naj bi bili izpolnjeni pogoji za izplačilo odškodnine. Dejstvo je, da tudi kolikor bi toženka izdala odločbo iz katere bi izhajalo, da je sklenjena pod pogojem sklenitve sporazuma, da toženka odloča o obveznosti delodajalca, da pristopi k sklenitvi sporazuma o plačilu v odločbi določenega dela odškodnine, kot tisti subjekt, ki je po zakonu k temu lahko zavezan, torej odloča o temelju zahtevka. Razlogi za to pa morajo biti razvidni iz akta, ki ga izda.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZNISESČP člen 11, 11/1.
verifikacija stare devizne vloge - procesne predpostavke - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Tožnik je svojo zahtevo za verifikacijo devizne vloge nesporno vložil po izteku predpisanega roka iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, zato ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve), zaradi česar je toženka zahtevo v okviru predhodnega preizkusa po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgla.
azbest - izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - postopek sporazumevanja - zavezanec za izplačilo odškodnine
V skladu z osmim odstavkom 10. člena ZOPDA je sporazum o odškodnini izvršilni naslov. Tožena stranka je nepravilno in nezakonito z izpodbijano točko 3 izreka izpodbijane odločbe z upravnim aktom, izdanim v upravnem postopku, odločila o odškodninski obveznosti tožnika kot delodajalca upravičenca in določila višino odškodnine, za kar ZOPDA ne daje zakonske podlage. Iz zakonskih določb namreč jasno izhaja, da je tožnik kot zavezanec dolžan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi upravne odločbe, kot je to izpodbijana odločba.
ZOZKD člen 9, 10. Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj (2006) člen 2, 3.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - lahek primer - odškodnina za duševne bolečine - enotna odškodnina zaradi kršitve dostojanstva - hospitalizacija
Iz ugotovljenega dejanskega stanja po presoji sodišča izhaja, da tožnikovega primera v skladu s Pravilnikom o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj ni mogoče opredeliti kot lahek primer. Iz 9. in 10. člena ZOZKD jasno izhaja, da je odškodnino za duševne bolečine treba razlikovati od odškodnine za telesne bolečine, odškodnino za kršitev dostojanstva (osebnosti) pa od ostalih oblik odškodnine za duševne bolečine. Stališče toženke, da je odškodnina za kršitev dostojanstva (osebnosti) v konkretnem primeru že zajeta v odškodnini za telesne bolečine oz. odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti, je tako že samo po sebi materialnopravno zmotno.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZOPDA člen 1, 6, 10, 10-8.
azbest - izpostavljenost azbestu - sporazum o odškodnini - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - zavrženje tožbe
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da gre pri postopkih, vodenih po ZOPDA, zgolj za ureditev sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka. Iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja tudi stališče, da ZOPDA predstavlja specialen zakon, ki ga je mogoče uporabljati samo v primeru sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka (glej na primer odločbe II Ips 212/2008, II Ips 825/2007, II Ips 822/2008, II Ips 532/2006, II Ips 297/2007 in VIII DoR 98/2011). Ni pa nobenih ovir, da upravičenec, ki sporazuma o izplačilu odškodnine po ZOPDA ne doseže, ne vloži samostojne tožbe v pravdnem postopku po določilih Obligacijskega zakonika (OZ). Izpodbijana odločba tudi v morebitnem civilnem postopku zato ne bi mogla vplivati niti na ugotavljanje odškodninske odgovornosti tožeče stranke niti na ugotavljanje višine nastale škode.
ZPŠOIRSP člen 1, 2, 3, 4, 6, 8. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
izbris iz registra prebivalstva RS - izbrisani - odškodnina zaradi izbrisa - odškodninska odgovornost države - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - delo na črno - trditveno in dokazno breme - obrazložitev izpodbijane odločbe - neobrazložena odločba
Tožnik je ugovore, ki jih uveljavlja v tožbi, v bistvenem podal že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Drugostopenjski organ se je v zadostni meri opredelil le do ugovora o kršitvi prepovedi reformatio in peius, medtem ko obširnih konkretnih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na presojo v upravnem postopku izvedenih dokazov in na tej podlagi ugotovljeno dejansko stanje, ni vsebinsko obravnaval in se do njih ni konkretno opredelil. V tej zvezi je zgolj splošno navedel, da se strinja z razlogi, ki so narekovali odločitev prvostopenjskega organa in se nanje sklicuje, kar pa po obrazloženem ne zadošča standardu, ki izhaja iz ZUP. Obenem sodišče ugotavlja, da tudi prvostopenjski organ svoje dokazne presoje ni obrazložil tako, da bi bilo s tem tožnikove konkretne, v pritožbi in tožbi podane očitke mogoče zavrniti kot neutemeljene.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičenec do odškodnine - upravičena odsotnost - dokazna ocena - pravica do izjave
Ker je upravni organ kljub tem izjavam ugotovil, da tožnica ni zapustila Slovenije zaradi posledic izbrisa, pri čemer dejstev, ki govorijo v prid vlogi tožnice, ni vključil v dokazno oceno, ni upošteval načela materialne resnice (1. odstavek 8. člena ZUP), po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje, za kar pa je treba upoštevati načelo proste presoje dokazov (10. člena ZUP).
Tožena stranka ni odgovorila na argument, da je bila tožničinemu možu priznana odškodnina zaradi izbrisa, oziroma ni pojasnila, v čem je temeljna razlika med okoliščinami tožničinega moža in tožnice z vidika ZUSDDD. S tem, ko upravni organ ni odgovoril na omenjeni argument tožnice, ji je tudi nedopustno omejil pravico do izjave oziroma obrambe v postopku.
ZOPDA člen 1, 6, 10, 10/8. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
azbest - izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - zavezanec za plačilo odškodnine - postopek sporazumevanja - pravni interes - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba ima za tožečo stranko zgolj naravo predloga vsebine sporazuma in zato z njo ni bilo odločeno o nobeni njeni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
ZOPDA člen 5, 10, 10/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5, 36/1-6.
izpostavljenost azbestu - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - zavezanec za plačilo odškodnine - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik sam pove, da ni bil sklenjen sporazum med njim in upravičencem, pri čemer gre za sporazum iz tretjega odstavka 10. člena ZOPDA in s tem za sporazum o kritju odškodnine, ki je dosežen, ko ga podpišeta tako delodajalec (sedaj tožnik) kot upravičenec. Šele sporazum o odškodnini pa je izvršilni naslov. Navedeno torej pomeni, da je zavezanec zavezan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po določbah ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi same odločbe. Slednja ima torej za tožnika zgolj naravo predloga vsebine sporazuma in zato z njo torej ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
tujci - izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
Ker sta se pri odločanju v ponovljenem postopku po sodbi št. I U 1821/2015-15 z dne 14. 12. 2016 oba upravna organa prve in druge stopnje pri odločitvi oprla zgolj na podatke iz uradnih evidenc, iz katerih izhaja to, da je bilo na podlagi 81. člena Zakona o tujcih dne 26. 2. 1992 odjavljeno stalno prebivališče tožnika in da od takrat dalje tožnik ni imel več prijavljenega stalnega prebivališča v RS, je tudi pri tokratnem odločanju podana bistvena kršitev določb postopka, saj sta obe s strani tožnika predloženi potrdili glede na njuno dokazno veljavo relevantni z vidika določila 1. odstavka 2. člena ZPŠOIJRS v povezavi s 3. odstavkom 179. člena ZUP, ker je iz obeh dveh potrdil razvidno to, da sta datirana z datumom po datumu izbrisa.
žrtev - žrtev kaznivega dejanja - odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - nasilno naklepno dejanje - čas storitve - čas storitve kaznivega dejanja - veljavnost zakona - časovna veljavnost zakona
ZOZKD v prvem odstavku 42. člena izrecno določa, da lahko upravičenci uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona. Iz navedene zakonske določbe tako jasno izhaja zakonsko pravilo, da odškodnine po tem zakonu ni mogoče uveljavljati za nasilna naklepna dejanja, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za materialno škodo - formalni pogoj
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik državljan Republike Srbije, niti ni sporno, da v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje. Ta podatek pa, ob upoštevanju zakonske podlage, po presoji sodišča utemeljuje odločitev tožene stranke, da prosilec ne izpolnjuje formalnega pogoja za priznanje odškodnine po ZOZKD. Da gre za podatek, ki ga je tožena stranka pri odločanju dolžna upoštevati, posredno izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 27. člena ZOZKD, po kateri se zahteva za uveljavljanje odškodnine vloži pisno na obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje in da mora zahteva v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZOZKD vsebovati tam navedene osebne podatke prosilca, v prvem odstavku 30. člena ZOZKD pa so naštete listine, ki morajo biti priložene zahtevi, med drugim tudi dokazilo o državljanstvu prosilca.
ZOPDA člen 2, 2/4, 4, 4/1, 5, 5/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
azbest - izpostavljenost azbestu - povrnitev škode - smrt upravičenca - dedič - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Glede na vsebino obrazložitve, ki jo je za zavrnitev obravnavane vloge podala komisija, sodišče poudarja, da ne le iz ZUP, ampak tudi iz ZOPDA ne izhaja, da se toženki v odločbi, kot je izpodbijana, ne bi bilo treba obrazloženo opredeliti do vseh v postopku podanih navedb in dokazov strank(e), tudi ko se nanašajo na mnenje interdisciplinarne skupine strokovnjakov. Nasprotno, stranka takšne ugovore lahko poda in ima glede na zakonsko ureditev tudi pravico, da prejme argumentiran odgovor nanje.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZOPDA člen 1, 6, 10, 10/8.
izpostavljenost azbestu - sporazum o odškodnini - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Osmi odstavek 10. člena ZOPDA jasno določa, da je šele sporazum o odškodnini izvršilni naslov, kar pomeni, da se 3. točka izreka izpodbijane odločbe, ki zadeva tožnika, ne izvršuje, kar izhaja tudi iz obrazložitve odločbe, po kateri se izplačilo odškodnine izvede na podlagi doseženega sporazuma in ne na podlagi izpodbijane odločbe. Navedeno torej pomeni, da je zavezanec dolžan plačati in upravičenec terjati odškodnino po določbah ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi odločbe komisije, ki je izpodbijana. Ta ima za tožnika zgolj naravo predloga sporazuma in z njo ni bilo odločeno o nobeni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, kar pomeni, da se z odločanjem o tožbi tožnica pravni položaj ne izboljša oziroma zanj nima nobenih bolj relevantnih posledic od tistih, ki so že nastopile z izdajo akta. Gre za predlog sporazuma in zato z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
izpostavljenost azbestu - bolezen - vzročna zveza - odškodnina za poklicno bolezen - obrazložitev odločbe
Tožnica je toženi stranki v upravnem postopku predložila več dokazov o tem, da je vzrok njene bolezni izpostavljenost azbestu. Med drugim je predložila ekspertizo C.C., dr. med., iz katere izhaja mnenje navedenega zdravnika, da so pri tožnici izpolnjeni pogoji za priznanje poklicne azbestni bolezni v skladu s Pravilnikom o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine in ZOPDA. Tožena stranka bi morala vse predložene dokaze vestno in skrbno presoditi in obrazložiti, zakaj je sledila mnenju ISS in ne dokazom tožnice. To pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno.
Ker tožnik ni vložil popolne vloge, na podlagi katere bi tožena stranka kot pristojni organ lahko po vsebini odločala o njegovi zahtevi, je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je tudi izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - pravočasnost zahteve
Sodišče pojasnjuje, da je bil način izvršitve sodbe Ališić vzpostavljen s sprejetjem ZNISESČP. Da bi slovenski organi lahko verificirali stanje na računih vložnikov zahtev, bi morali slednji (že po mnenju ESČP) izpolniti zahteve verifikacijskih postopkov, ki jih je vzpostavila Slovenija z ZNISESČP. Eno izmed takih zahtev predstavlja tudi prekluzivni materialni rok iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, ki je upravičencem iz tega zakona določil petindvajsetmesečno obdobje (od 1. 12. 2015 do 31. 12. 2017) za uveljavljanje njihovih pravic do izplačila starih deviznih vlog.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje - družina - šolanje - dejansko nebivanje v Sloveniji
Termin "v Republiki Sloveniji tudi dejansko živela" pomeni življenje na območju Slovenije z vsemi atributi, ki ga sestavljajo, in zajema tako profesionalno oziroma poklicno življenje, obveznosti in ugodnosti, kot tudi mrežo odnosov, ki sestavljajo družinske in druge zasebne vezi. Življenje tvori paleta osebnih, družinskih, socialnih, kulturnih, ekonomskih in drugih odnosov, vse to pa predstavlja dejansko življenje posameznika.