začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno upravljanje stvari v solastnini
Lastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini in v 67. čl. SPZ so določena pravila skupnega upravljanja, vendar pa posamezni primeri upravljanja zahtevajo nujno ukrepanje, kar pa je omogočeno tudi z izdajo začasne odredbe, seveda če so izpolnjeni pogoji za takšno začasno odredbo.
imetnik stanovanjske pravice - pravica do sklenitve najemne pogodbe
Pritožbeno sodišče se navedenemu stališču pridružuje in ocenjuje, da ima izpodbijana sodba prav, ko ugotavlja, da je imel tožnik v času pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe zgolj položaj ožjega družinskega člana, stanovanjsko pravico pa je imela njegova žena, ki jo je, vsaj formalno, tudi izkoristila, čeprav je sredstva za nakup stanovanja v celoti prispevala hči. Zaradi vsega navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnik ni upravičen do sklenitve najemne pogodbe kot prejšnji imetnik stanovanjske pravice.
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da dejanje tožene stranke, ki je tožeči stranki prekinila dobavo vode do stanovanja, ne predstavlja protipravnega dejanja. Prekinitev dobave vode v prostore, ki jih posameznik uporablja kot stanovanje, zagotovo predstavlja poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine. V obravnavanem primeru sorazmernosti ukrepa tožene stranke s težo posega v ustavno pravico do zasebne lastnine tožeče stranke, sodišče prve stopnje ni presojalo.
OZ člen 649, 649. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 119.
pobotni ugovor - gradbena pogodba - primopredaja objekta - zamuda z izročitvijo - gradbene uzance
Sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča ni ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju zamude upoštevalo le pogodbeno dogovorjen rok za dokončanje del.
Po oceni pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno opozarja na 2. člen gradbene pogodbe, ki določa, da se izvajalec obvezuje pričeti z deli v roku 8 dni po tem, ko je uveden v delo. Po 3. členu pogodbe se šteje, da je izvajalec uveden v delo takrat, ko med drugim prejme od investitorja ustrezno gradbeno dovoljenje. Ker je tožena stranka uvedla izvajalca v delo že daleč po poteku dogovorjenega roka, torej se do takrat dela formalno niti niso oziroma se ne bi smela začeti, je zato dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno.
pravica uporabljati svoj jezik - izvajanje dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju
Tožeča stranka je pravna oseba zasebnega prava in ne opravlja javne službe.
V tem pogodbenem razmerju ima sicer toženka pravico uporabljati svoj (italijanski) jezik, ni pa predpisana obveznost tožeče stranke, da svojo terjatev iz tega razmerja izkazuje v italijanskem jeziku, in to tudi v primeru, če bi bilo mogoče šteti, da je tožeča stranka takšen gospodarski subjekt, ki je dolžan pri svojem poslovanju spoštovati določila Zakona o varstvu potrošnikov. Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-218/04 je bilo namreč zadržano izvajanje tistega določila zakona, ki nalaga podjetjem pri poslovanju s potrošniki na območju, kjer živi avtohtona italijanska narodna skupnost, poslovanje v njihovem jeziku.
ZIZ člen 45, 45/1, 92, 92/1, 167, 45, 45/1, 92, 92/1, 167. SPZ člen 42, 42. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 124, 86, 86/1, 88, 124.
pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino - zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba hipoteke - prepoved odtujitve in obremenitve
Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino ni ovira za izvršbo na to nepremičnino. V izvršilnem postopku pridobi kupec nepremičnine lastninsko pravico na originaren način (po pravnomočnosti sklepa sodišča o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu; prvi odstavek 92. člena ZIZ, v zvezi z 42. členom Stvarnopravnega zakonika - SPZ, Ur. l. RS, št. 87/02), ne pa derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.
ZPP člen 154, 156, 187, 191, 191/2, 191/3, 154, 156, 187, 191, 191/2, 191/3. ZFPPod člen 27, 27/4.
subjektivna sprememba tožbe - naknadno sosporništvo - privolitev novega toženca - odgovornost družbenika za dolgove družbe - povrnitev stroškov postopka
Pravilna je sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vpis spremembe družbenikov v sodni register deklaratorne narave in je torej drugi toženec naslednik izbrisane družbe, vendar je ta določba materialnopravne narave in vpliva le na to, da novi toženec izpolnjuje pogoje za sospornika iz 1. odstavka 191. člena ZPP. Ni pa bil izpolnjen drugi pogoj, to je privolitev novega toženca. Sodišče prve stopnje je zato zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ko je dovolilo razširitev tožbe.
Gre za očitno pisno pomoto. Stroške je v tem postopku priglasila le tožeča stranka. Tožena stranka stroškov sploh ni priglasila. Zato in ker tudi z nekorektnim sklicevanjem na zapisnik naroka, v katerem je izrecno navedeno, da tožena stranka pripoznava v celoti tožeči stranki tudi stroške postopka, je pritožba popolnoma neutemeljena.
asignacijska pogodba – nakazilo – razmerje med prejemnikom in nakazancem – ugovori nakazanca
Zaveza asignata je samostojna zaveza napram asignatarju, povsem ločena od temeljnega posla, ki sta ga sklenila asignat in asignant, torej neodvisna od kritnega razmerja med asignantom in asignatom ter valutnega razmerja med asignantom in asignatarjem. Zato asignat ne more zoper asignatarja uveljavljati ugovora iz temeljnega pravnega razmerja, lahko pa zoper njega uveljavlja tiste ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu. Ugovori, ki temelje na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, so npr. ugovori, da je bil sprejem vezan na pogoj ali rok.
Pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti ne more zavezovati delavca, ki mu delodajalec za spoštovanje prepovedi ne zagotavlja primerne odmene. Samo enostranska omejitev pravice do gospodarske pobude oz. opravljanja poklica brez dogovorjenega materialnega nadomestila ni v skladu z načeli pravne in socialne države.
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja o tako postavljenih zahtevkih, ne pa tudi vrstni red njihovega obravnavanja. Sukcesivnost pri odločanju o obeh zahtevkih (primarno in podrejeno postavljenem) ne pomeni, da je izključeno skupno razpravljanje.
Zgolj dejstvo, da prvostopno sodišče ni odločilo o umiku tožbe po podrejenem tožbenem zahtevku, še ne dokazuje, da tega ni obravnavalo. Tudi tega ne dokazuje priglašena intervencija Z. T. ter dejstvo, da s priglasitvijo stranske intervencije ni uspela.
Prvostopno sodišče pravilno poudarja, da je za presojo pravne narave pogodbe odločilna njena vsebina in ne njeno poimenovanje, česar ne spremeni dejstvo, da je podpisana s strani vseh pogodbenih strank. Temeljni pogoj za sklenitev verižne kompenzacije je, da je krog njenih udeležencev sklenjen, to je, da je vsak od njih imel terjatev do predhodnika (oziroma v obrnjenem vrstnem redu do naslednika).
Po 6. odst. 38. čl. ZIZ je dolžan upnik povrniti dolžniku stroške le v primeru, če mu jih je neutemeljeno povzročil. S tem, ko je upnik v obravnavanem primeru predlagal nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika, ki sta bila v sodnem registru vpisana kot družbenika izbrisane družbe, pa nikakor ni mogoče zaključiti, da je dolžnikoma neutemeljeno povzročil stroške.
Ker je sodišče ugotovilo, da je bila med tožečo stranko in družbo M.M. sklenjena kupoprodajna pogodba po kateri je tožeča stranka prodala tej družbi pohištvo, obveznost plačila kupnine pa je bila z novo pogodbo prenovljena v obveznost vrniti posojilo, ima pritožba prav, da je za odločitev, ali je tožena stranka dolžna vrniti posojilo, bistven odgovor na vprašanje, ali je tožeča stranka svojo obveznost iz posojilne pogodbe izpolnila.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 333, 105a, 105a/1, 105a/2, 333.
dokazilo o plačilu dolžne sodne takse - predlog za oprostitev - izpodbijanje pravnomočne odločitve
Tožeči stranki v pritožbi procesne in materialne pravilnosti izpodbijanega sklepa niti ne izpodbijata. Z razlogi dejansko napadata pravilnost že pravnomočnih odločitev o utemeljenosti zavrnitve njunega predloga za oprostitev stroškov postopka. Zato s temi in takimi pritožbenimi navedbami ne moreta biti uspešni.
ZIZ člen 141, 141/2, 141, 141/2. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo, kar je v korist dolžnika ne glede na to, iz kakšnih razlogov je do tega prišlo. Tako se pokaže, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zaradi česar je pritožba nedovoljena.
SZ člen 22, 145, 22, 145, 22, 145. ZIZ člen 23, 23.
izterjava stroškov upravljanja - pogodba o prenosu nalog za upravljanje - aktivna legitimacija
Tožeča stranka obstoja pogodbe o prenosu nalog za pooblaščeno organizacijo, ni dokazala, zato ne more v tem postopku uspešno v svojem imenu izterjevati stroškov od toženke.
Upnik je kot verodostojno listino priložil izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe ter obračun zamudnih obresti za neplačane račune. Obe listini, ki sta podlaga za predlagano izvršbo, pa dejansko vsebujeta sestavine, na katere je v svojem ugovoru in sedaj tudi v pritožbi opozoril dolžnik.