ZPP člen 154, 156, 187, 191, 191/2, 191/3, 154, 156, 187, 191, 191/2, 191/3. ZFPPod člen 27, 27/4.
subjektivna sprememba tožbe - naknadno sosporništvo - privolitev novega toženca - odgovornost družbenika za dolgove družbe - povrnitev stroškov postopka
Pravilna je sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vpis spremembe družbenikov v sodni register deklaratorne narave in je torej drugi toženec naslednik izbrisane družbe, vendar je ta določba materialnopravne narave in vpliva le na to, da novi toženec izpolnjuje pogoje za sospornika iz 1. odstavka 191. člena ZPP. Ni pa bil izpolnjen drugi pogoj, to je privolitev novega toženca. Sodišče prve stopnje je zato zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ko je dovolilo razširitev tožbe.
ZIZ člen 45, 45/1, 92, 92/1, 167, 45, 45/1, 92, 92/1, 167. SPZ člen 42, 42. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 124, 86, 86/1, 88, 124.
pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino - zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba hipoteke - prepoved odtujitve in obremenitve
Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino ni ovira za izvršbo na to nepremičnino. V izvršilnem postopku pridobi kupec nepremičnine lastninsko pravico na originaren način (po pravnomočnosti sklepa sodišča o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu; prvi odstavek 92. člena ZIZ, v zvezi z 42. členom Stvarnopravnega zakonika - SPZ, Ur. l. RS, št. 87/02), ne pa derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.
OZ člen 649, 649. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 119.
pobotni ugovor - gradbena pogodba - primopredaja objekta - zamuda z izročitvijo - gradbene uzance
Sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča ni ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju zamude upoštevalo le pogodbeno dogovorjen rok za dokončanje del.
Po oceni pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno opozarja na 2. člen gradbene pogodbe, ki določa, da se izvajalec obvezuje pričeti z deli v roku 8 dni po tem, ko je uveden v delo. Po 3. členu pogodbe se šteje, da je izvajalec uveden v delo takrat, ko med drugim prejme od investitorja ustrezno gradbeno dovoljenje. Ker je tožena stranka uvedla izvajalca v delo že daleč po poteku dogovorjenega roka, torej se do takrat dela formalno niti niso oziroma se ne bi smela začeti, je zato dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno.
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da dejanje tožene stranke, ki je tožeči stranki prekinila dobavo vode do stanovanja, ne predstavlja protipravnega dejanja. Prekinitev dobave vode v prostore, ki jih posameznik uporablja kot stanovanje, zagotovo predstavlja poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine. V obravnavanem primeru sorazmernosti ukrepa tožene stranke s težo posega v ustavno pravico do zasebne lastnine tožeče stranke, sodišče prve stopnje ni presojalo.
pravica uporabljati svoj jezik - izvajanje dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju
Tožeča stranka je pravna oseba zasebnega prava in ne opravlja javne službe.
V tem pogodbenem razmerju ima sicer toženka pravico uporabljati svoj (italijanski) jezik, ni pa predpisana obveznost tožeče stranke, da svojo terjatev iz tega razmerja izkazuje v italijanskem jeziku, in to tudi v primeru, če bi bilo mogoče šteti, da je tožeča stranka takšen gospodarski subjekt, ki je dolžan pri svojem poslovanju spoštovati določila Zakona o varstvu potrošnikov. Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-218/04 je bilo namreč zadržano izvajanje tistega določila zakona, ki nalaga podjetjem pri poslovanju s potrošniki na območju, kjer živi avtohtona italijanska narodna skupnost, poslovanje v njihovem jeziku.
Tožene stranke ne trdijo, da tožeči stranki nista lastnici spornega dela nepremičnine, zato je s tem, ko je sodišče kot predhodno vprašanje ugotavljalo kje poteka meja med parcelama št. 1214 in 1212 na eni strani in parcelo št. 3072 prekoračilo meje obravnavanja zadeve.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - formulacija zahtevka
Formulacija zahtevka za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju se formalno res glasi kot ugotovitveni zahtevek, ki pa to po vsebini ni, saj gre dejansko za uveljavljanje tega, da določena pravna dejanja tožnika nimajo učinka proti stečajni masi tožnika v stečaju.
Zakoniti zastopnik tožnika je stečajni upravitelj, ki ga je postavilo sodišče. Če ta ne prebiva v kraju, v katerem je sedež stečajnega dolžnika, mu je treba stroške za prihod na sodišče vsekakor priznati.
Ker je sodišče ugotovilo, da je bila med tožečo stranko in družbo M.M. sklenjena kupoprodajna pogodba po kateri je tožeča stranka prodala tej družbi pohištvo, obveznost plačila kupnine pa je bila z novo pogodbo prenovljena v obveznost vrniti posojilo, ima pritožba prav, da je za odločitev, ali je tožena stranka dolžna vrniti posojilo, bistven odgovor na vprašanje, ali je tožeča stranka svojo obveznost iz posojilne pogodbe izpolnila.
nepremoženjska škoda - obseg škode - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Sodišče prve stopnje je obseg tožnici nastale nepremoženjska škode ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca nevrološke stroke. Neutemeljeno pa je zavrnilo dokazni predlog za pribavo izvedenskega mnenja izvedenca kliničnega psihologa, ki bi naj podal izvid in mnenje, ali je tožnica v škodnem dogodku utrpela tudi posttravmatsko stresno motnjo, ki bi se naj održala v večjem obsegu psihičnih težav in s tem povezanim zmanjšanjem življenjskih aktivnosti.
Za popolno ugotovitev dejanskega stanja glede obsega škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti bo potrebno pridobiti mnenje izvedenca kliničnega psihologa, nato pa ponovno odločiti o odmeri višine pravične denarne odškodnine.
Gre za očitno pisno pomoto. Stroške je v tem postopku priglasila le tožeča stranka. Tožena stranka stroškov sploh ni priglasila. Zato in ker tudi z nekorektnim sklicevanjem na zapisnik naroka, v katerem je izrecno navedeno, da tožena stranka pripoznava v celoti tožeči stranki tudi stroške postopka, je pritožba popolnoma neutemeljena.
asignacijska pogodba – nakazilo – razmerje med prejemnikom in nakazancem – ugovori nakazanca
Zaveza asignata je samostojna zaveza napram asignatarju, povsem ločena od temeljnega posla, ki sta ga sklenila asignat in asignant, torej neodvisna od kritnega razmerja med asignantom in asignatom ter valutnega razmerja med asignantom in asignatarjem. Zato asignat ne more zoper asignatarja uveljavljati ugovora iz temeljnega pravnega razmerja, lahko pa zoper njega uveljavlja tiste ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu. Ugovori, ki temelje na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, so npr. ugovori, da je bil sprejem vezan na pogoj ali rok.
Pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti ne more zavezovati delavca, ki mu delodajalec za spoštovanje prepovedi ne zagotavlja primerne odmene. Samo enostranska omejitev pravice do gospodarske pobude oz. opravljanja poklica brez dogovorjenega materialnega nadomestila ni v skladu z načeli pravne in socialne države.
SZ člen 22, 145, 22, 145, 22, 145. ZIZ člen 23, 23.
izterjava stroškov upravljanja - pogodba o prenosu nalog za upravljanje - aktivna legitimacija
Tožeča stranka obstoja pogodbe o prenosu nalog za pooblaščeno organizacijo, ni dokazala, zato ne more v tem postopku uspešno v svojem imenu izterjevati stroškov od toženke.
pogoji za začasno odredbo - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve
Dolžnikovo ravnanje, ko prodaja nepremičnine, je mogoče opredeliti kot tako ravnanje, ki ga ima v mislih 2.odst. 270.čl. ZIZ, po katerem mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 333, 105a, 105a/1, 105a/2, 333.
dokazilo o plačilu dolžne sodne takse - predlog za oprostitev - izpodbijanje pravnomočne odločitve
Tožeči stranki v pritožbi procesne in materialne pravilnosti izpodbijanega sklepa niti ne izpodbijata. Z razlogi dejansko napadata pravilnost že pravnomočnih odločitev o utemeljenosti zavrnitve njunega predloga za oprostitev stroškov postopka. Zato s temi in takimi pritožbenimi navedbami ne moreta biti uspešni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ustrezna zaposlitev
Delodajalec delavcu z namenom, da mu zagotovi drugo delo ali pa zaposlitev pod spremenjenimi pogoji v smislu 3.odstavka 88. člena ZDR, ni dolžan ponuditi dela, za opravljanje katerega se zahteva višja stopnja strokovne izobrazbe, kot je določena za opravljanje dela, ki ga je delavec opravljal pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, čeprav je delavčeva dejanska izobrazba višja od zahtevane za delovno mesto, na katerem je delal po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je delodajalec odpovedal (delavec je bil zaposlen na delovnem mestu, za katero se je zahtevala IV. stopnja izobrazbe, imel pa je V. stopnjo izobrazbe).
ZOR člen 154, 154/2, 154, 154/2. UZITUL člen 1, 1.
nevarna dejavnost - izvedba vojaške vaje - pasivna legitimacija rs kot pravne naslednice sfrj
Po določbi 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, je Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z Ustavo SRS in Ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ. Ker je Slovenija tedaj prenesla svojo pravico do varovanja in branjenja neodvisnosti, suverenosti in teritorialne neokrnjenosti tudi na JLA, kot skupno federalno oboroženo silo vseh narodov in narodnosti takratne federacije oz. na organ SFRJ, so bile enote JLA, ki so delovale na območju takratne SR Slovenije, tudi njene vojaške enote (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 699/95 z dne 24.6.1997). Zato ni moč sprejeti pritožbene navedbe, da je bila JLA zgolj zvezna in ne tudi slovenska vojska. Na podlagi teh ugotovitev se zato izkaže, da je izpodbijani zaključek o odškodninski odgovornosti naše države na podlagi 1. čl. citiranega ustavnega zakona povsem pravilen.
ZIZ člen 141, 141/2, 141, 141/2. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo, kar je v korist dolžnika ne glede na to, iz kakšnih razlogov je do tega prišlo. Tako se pokaže, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zaradi česar je pritožba nedovoljena.