pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - upravičenost do plačila - vestnost in poštenost
Pavšalno plačilo pomeni, da posamezno plačilo ni odvisno od konkretnega obsega storitev v posameznem obdobju, vendar to ne pomeni, da je mandatar upravičen do plačila tudi v primeru, ko preneha z izvajanjem dejavnosti, kot je bilo v predmetni zadevi in to iz razlogov v svoji sferi. Opisano ravnanje tožnika zato ne ustreza vestnemu in poštenemu izvrševanju pravic in obveznosti iz obligacijskega razmerja in da zato ni upravičen do plačila.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - obveznosti upravitelja - otvoritveno poročilo - kodeks etike
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se do pravilnosti upraviteljevega stališča v zvezi z zgoraj omenjenim poslovnim razmerjem in iz njega izvirajočimi zahtevki, ne more opredeljevati v stečajnem postopku, temveč bo to stvar pravdnih postopkov, ki jih je oziroma jih bo upravitelj začel.
Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da različna pogleda upnika in upravitelja do tega, ali ima in kakšne zahtevke ima dolžnik do upnika iz poslovnega razmerja, v katerem je bil z njim pred začetkom stečajnega postopka, ne moreta biti razlog za razrešitev upravitelja. Pravilno pa je tudi zaključilo, da trditve upnika o neprimerni komunikaciji upravitelja z njim, takšne, kakršne je podal, in o kršitvi pravil dobre poslovne prakse upraviteljev, ne morejo biti razlog za razrešitev upravitelja niti ne morejo biti predmet obravnavanja v tem stečajnem postopku.
ZD člen 210, 212, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2 -14.
sklep o dedovanju - izrek sklepa - obrazložitev - napotitev na pravdo - nerazumljivi razlogi
V 7. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje navedlo povsem kontradiktorne razloge, in sicer je zapisalo, da so v konkretni zadevi sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica dediča (zlasti vračunanje v dedni delež in vrnitev darila, kar uveljavlja dedič), nato pa dodalo, da ne gre za spor o dejstvih, temveč za spor o uporabi prava, in da bo zato upoštevaje 210. člen ZD o pravnem vprašanju odločilo sodišče samo. V nadaljevanju obrazložitve se sodišče prve stopnje ne samo sklicuje na zgoraj omenjeni neobstoječ institut v zvezi z dedovanjem nepremičnin (op. kar vpliva tudi na odločitev o premičninah), temveč nato v nadaljevanju obrazložitve povsem kontradiktorno v zvezi z denarjem, ki ga je zapustnica odstopila dedinji v zapuščinskem postopku po očetu, zaključi, da v tem obsegu pa gre za odstop dednega deleža in za darilo, ki ga je dedinja dolžna vrniti v zapuščino v obsegu, da se dopolni dedičev nujni delež. Iz vsega navedenega izhaja, da so razlogi sodišča prve stopnje sami s seboj v nasprotju in da so v tolikšni meri nejasni ter nerazumljivi, da izpodbijanega sklepa pritožbeno ni mogoče preizkusiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024052
OZ člen 29, 29/1, 29/3, 106, 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 470, 470/2, 477, 477/1, 505.
prodajna pogodba - neizpolnitev pogodbene obveznosti - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - dogovorjene lastnosti stvari - razvezana pogodba - odstop od pogodbe - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - kritni kup - učinki razvezane pogodbe - povrnitev škode - obseg odškodnine - poslovna odškodninska odgovornost - predvidljiva škoda - ponudba - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - nasprotna ponudba
Tožeča stranka se je odločila za drugačno (dražje) blago in je višja cena torej posledica tega, da je tožeča stranka pri tujem dobavitelju naročila kakovostnejši in termično že obdelan les in ne posledica tega, da je zaradi toženkine neizpolnitve pogodbene obveznosti morala enako blago, kot je bilo dogovorjeno med pravdnima strankama, kupiti po višji ceni pri drugem dobavitelju, pri čemer toženkina pogodbena obveznost termične obdelave lesa oziroma kritja stroškov le-te ni obsegala. Zatrjevane razlike do višje cene termično obdelanega kakovostnejšega lesa tujega dobavitelja zato tožeča stranka ni upravičena terjati od tožene stranke, posledično pa tudi ne stroškov prevoza tega lesa.
Nasprotna ponudba pomeni, da je prvotna ponudba zaradi zavrnitve prenehala. Ker je nesporno tudi tožena stranka navedeno naročilo podpisala in ga pričela izvajati, je šteti, da je ponudbo (naročilo) tožeče stranke sprejela, kar pomeni, da bi morala zagotoviti les primerne kvalitete za termično obdelavo, tožeča stranka pa je takšen les utemeljeno pričakovala.
Toženo stranko je šteti kot strokovnjaka za les in bi torej mogla in morala vedeti, kakšen les je primeren za termično obdelavo. Prav tako pa jo je, izvajalec termične obdelave opozoril, da les, ki ga je dostavila, za takšno obdelavo ni ustrezen. Kljub temu je tožeči stranki zagotavljala, da bo po termični obdelavi ostalo še dovolj lesa primernega za končno obdelavo po njenem zadevnem naročilu, zaradi česar je nato tožeča stranka družbi S. potrdila naročilo termične obdelave prve dostave lesa. S tem je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča nase prevzela tveganje za nastanek stroška nepotrebne termične obdelave, v primeru, da bi po tej ostalo premalo lesa primernega za dokončno obdelavo (skobljanje) in izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti do tožeče stranke. Ker pa se je v obravnavanem primeru zgodilo ravno to, je tožena stranka dolžna tožeči povrniti te stroške.
pravica do izjavljanja pred sodiščem - dolžnikova pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - izvršilni postopek - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - preživnina - šolanje po polnoletnosti
Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki jih mora konkretizirano pojasniti. Ker nobenega s strani dolžnika predlaganih dokazov v ugovoru sodišče prve stopnje ni izvedlo, niti pojasnilo, zakaj jih ni izvedlo, je onemogočilo dolžniku, da bi učinkovito sodeloval v postopku.
Dolžnikovo pravico do učinkovitega izjavljanja je sodišče prve stopnje kršilo dolžniku tudi s tem, da mu je vročilo odgovor upnika na ugovor šele sočasno s sklepom o ugovoru. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na navedbe upnika v odgovoru na ugovor. Strankam v izvršilnem postopku mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se o vsem procesnem gradivu, ki ga upošteva pri svoji odločitvi, lahko učinkovito izjavijo še v postopku pred sodiščem prve stopnje. Omejitev navedene ustavne pravice (22. člena URS) na način, da se njeno uresničevanje premakne v pritožbeni postopek, pri meritornem odločanju o ugovoru ni dopustna.
Hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.
Za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni zahtevek. Ker sta stranki sami pretresli vprašanje oblikovanja tožbenega zahtevka, sodišče tožeče stranke ni bilo dolžno oziroma je ni smelo dodatno opozarjati na (ne)pravilno oblikovanje zahtevka. V primeru, da bi sodišče prve stopnje v danih okoliščinah dodatno opozarjalo tožečo stranko na dopolnitev tožbenega zahtevka, bi nedopustno prestopilo meje nepristranskosti.
ZVEtL-1 člen 3, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/3, 47, 47/4. ZVEtL člen 7, 30. ZNP člen 37.
skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - redna raba stavbe - grajeno javno dobro - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - varstvo javnega interesa - domneva o lastniku nepremičnine
Odločilno dejstvo za ugotovitev, ali je nekdanje družbeno zemljišče pripadajoče zemljišče k stavbi, zgrajeni pred letom 2003, je dejstvo, ali je to zemljišče v času družbene lastnine pomenilo njeno funkcionalno zemljišče.
Pri predmetnem zemljišču ni šlo za zemljišče, namenjeno javni rabi, saj upravna dovoljenja, na podlagi katerih so bili predmetni objekti zgrajeni, namenska vezanost predmetnega zemljišča redni rabi stavb in specifična prostorska situacija, obravnavano zemljišče povezujejo z redno rabo stavb in ne z javno rabo.
Zato je sklep o delitvi oblikovalne narave, vendar pa vsbuje tudi dajtveni del, s katerim se naloži izvedba delitve, čeprav sklep v celoti predstavlja odločitev o načinu delitve, s katerim se konča v sklepu določeno preoblikovanje skupne lastnine na predmetih delitve.
Iz oblikovalne narave sklepa o delitvi in nastopa učinkov sklepa o delitvi, ko šele z v sklepu zajeto odločitvijo sodišča o načinu delitve pride do preoblikovanja skupnega premoženja oziroma skupne lastnine nasprotna udeleženka v času uveljavljenega pobotnega ugovora (terjatve iz naslova skupnih prihrankov), ni imela še nobene terjatve, prav tako pa tudi predlagatelj zoper njo ne.4 Tako v zvezi z njeno v pobot uveljavljano terjatvijo zoper predlagatelja iz naslova skupnih prihrankov, niso izpolnjeni splošni pogoji iz 311. člena OZ, ker med predlagateljem in nasprotno udeleženko niso obstajale nobene denarne obveznosti, ki bi si stale nasproti.
Denarni prihranki pomenijo zgolj namensko opredelitev njihovega nastanka po udeležencih. Sicer denarna sredstva kot predmeti skupnega premoženja predstavljajo istovrstne generične stvari, ki so lahko predmet fizične delitve, to pa zaradi svoje istovrstnosti v svojem celokupnem obsegu.
Obresti, kot jih določa šesti odstavek 70. člena SPZ gredo, zgolj takrat, ko sodišče namesto prodaje dodeli solastno (skupno) stvar enemu od solastniku proti njegovi obveznosti, da izplača drugim solastnikom sorazmerni del prodajne cene.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024572
ZIZ člen 270, 270/3. ZOR člen 47, 50, 50/1. OZ člen 35, 38, 38/1. SZ člen 2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - kondikcijski zahtevek - ničnost prodajne pogodbe - določljivost predmeta pogodbe - stanovanje - pomožni stanovanjski prostor - neznatna škoda za dolžnika
Predmet izpolnitve po prodajni pogodbi z dne 28. 1. 1999 je vsekakor določen, saj se je tožnik že vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik dvosobnega stanovanja s kabinetom, glede sporne drvarnice oziroma kleti pa določljiv. Četudi ta del nepremičnine v pogodbi res ni označen tako, da bi se tožnik lahko na kleti kot posebnem delu stavbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine vknjižil kot lastnik tega dela, je prodajna pogodba veljavno sklenjena, saj sta pogodbeni stranki opisno dovolj opredelili nepremičnino, ki je predmet dajatvene obveznosti prodajalca. To velja tudi v konkretnem primeru, ko gre za drvarnico kot pomožni prostor, ki po trditvah tožnika pripada stanovanju in z njim tvori nedeljivo celoto skladno z določbo 2. člena SZ.
zmotna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Gre za situacijo, ko sodišče prve stopnje glede na zgoraj opisano ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP in sta podani dve kršitvi. Prva je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje kot navaja tudi samo zaslišalo zakonitega zastopnika toženke, ki je izpovedal tudi v tej smeri, nato pa o izvedbi ter (ne)upoštevanju (dokazni oceni) tega dokaza v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, čeprav je zaključilo, da toženka ni izkazala obstoja nasprotne terjatve. Hkrati je podana tudi zmotna ugotovitev dejanskega stanja, saj je v preostalem delu argumentacija sodišča prve stopnje v zvezi s predloženimi računi sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili.
Pritožnica sodišču prve stopnje sicer očita, da ni upoštevalo, da pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče pravda, a ne pojasni, kdo so stranke in za kakšen spor sploh gre. To ne izhaja niti iz zapisnika zapuščinske obravnave niti iz ostalih listin v spisu. Zaradi takšnih pomanjkljivih trditev, pa pritožbeno sodišče tudi ne more presoditi, ali sta pravdni in zapuščinski postopek kakorkoli povezana in ali tek pravde morda vpliva na tek zapuščinskega postopka.
Spor med dedinjo in tretjo osebo ne terja prekinitve zapuščinskega postopka.
ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 390, 390/1, 393, 394.
izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - terjatev jamstvenega in preživninskega sklada po 28/3. čl. ZJSRS - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prednostne terjatve - dovoljenost izvršbe - stečajna masa
S prehodom preživninske terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Narava preživninske terjatve se s tem prehodom ne spremeni, kar pomeni, da je predmet izterjave v tem postopku preživninska obveznost.
Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, za te terjatve pa se ne uporabljajo določbe o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja. Glede na navedeno je za izterjavo preživninske terjatve dopustno začeti izvršilni postopek tudi zoper dolžnika, ki je v osebnem stečaju, oziroma osebni stečaj nima vpliva na začeti postopek izvršbe. Ker je temu tako, pa postopek osebnega stečaja tudi nima nobenega vpliva na odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v takem izvršilnem postopku.
Nemožnost plačila ni pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nadaljnjih stroškov v postopku izvršbe, kar se tiče prisilnega poplačila pa v primeru, ko obstoji konkurenca med stečajnim postopkom in singularno izvršbo, isti predmet lahko predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe. Če ta predmet v stečajnem postopku predstavlja posebno stečajno maso, izvršbe nanj ni dopustno dovoliti oziroma nadaljevati. Če predmet predstavlja splošno stečajno maso, je taka konkurenca v zakonu izrecno dopuščena.
prekluzija v zapuščinskem postopku - pritožbene novote - dovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - prava neuka stranka
V zapuščinskih postopkih je materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
ZFPPIPP člen 34, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 42/2, 43, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2, 442/3, 442/3-2. OZ člen 6, 299.
odškodninska odgovornost poslovodje družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - škoda - vzročna zveza - insolventnost - skrbnost ravnanja - profesionalna skrbnost - ukrepi finančnega prestrukturiranja - stečajni postopek - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - subjektivne meje pravnomočnosti - pravnomočno ugotovljena terjatev
Toženec ni niti pokušal izpolniti katere od obveznosti poslovodstva, ki so določene v 34. členu oziroma 35. - 39. členu ZFPPIPP oziroma kot poslovodja, od katerega se terja profesionalna skrbnost (6. člen OZ), ni pravočasno izvedel potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja niti ni sprožil stečajnega postopka. S tem je podana protipravnost njegovega ravnanja kot eden izmed potrebnih elementov za nastanek toženčeve odškodninske odgovornosti.
Ker toženec v tem postopku ni isti kot toženec v gospodarskem sporu, je v obravnavanem sporu lahko ugovarjal tako temelju kot višini terjatve oziroma škode.
ZPP člen 195, 205, 205/1, 205/1-1. ZGD-1 člen 100.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke - odpoved pooblastila pooblaščencu - navadni sosporniki - solidarna odgovornost - solidarna obveznost družbenikov - enotno sosporništvo
Odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru smrti enega od tožencev, ki ga ne zastopa pooblaščenec, prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), je odvisen od tega, ali sta/so toženci navadni sosporniki ali ne.
Toženi družbeniki izbrisane gospodarske družbe so glede na zakonsko predpisano solidarno odgovornost navadni sosporniki. Zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če v postopku umre en navadni sospornik, se postopek torej prekine le glede njega, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.
ZD člen 59, 59/1, 59/2, 59/3, 61, 61/1. ZPP člen 8, 337, 337/3, 339, 339/2, 339/2-12, 355, 355/1.
ugotovitev neveljavnosti oporoke - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - razsodnost - starostna demenca - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti - nepopolna dokazna ocena - primeren dokaz - izvedensko mnenje - ugovor zastaranja - ugovor pravnomočno razsojene stvari - nedovoljena pritožbena novota - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - ponovna izvedba dokazov
Osnovno vodilo pri oporočnem dedovanju je ohranitev zapustnikove volje, treba pa je tudi upoštevati, da se razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost, ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost.
Odločitev o razveljavitvi sodbe je sprejeta na podlagi ocene, da ponovno izvajanje celotnega dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem ne bi bilo ekonomično (zaslišati bi moralo obe stranki in priče ter dopolniti dokazni postopek z izvedencem), da razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in da bi bilo v primeru drugačne odločitve poseženo v ustavno zagotovljeno pravico strank do pritožbenega preizkusa.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-1(1), 399, 399/1, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 557. SPZ člen 11, 11/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - pogodba o dosmrtnem preživljanju - nevpisana lastninska pravica - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Ravnanja dolžnice tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče šteti za takšnega, ki bi ustrezalo pričakovanemu ravnanju tistega, ki se zavzema za dosego odpusta obveznosti, nasploh ob upoštevanju okoliščine, da ji je bila večkrat dana možnost, da sodišče in upravitelja glede obeh nepremičnin seznani. Ob kršitvi zakonskih obveznosti pa stečajnega dolžnika doleti zavrnitev predloga za odpust obveznosti, zato je treba odločitvi sodišča prve stopnje pritrditi.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 401, 401/1, 401/1-2, 403, 406, 406/1, 406/1-1. URS člen 33.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve - kršitev dolžnikovih dolžnosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pravna dobrota - pravica do zasebne lastnine
Če bi bil dolžnik resnično negotov o tem, kaj mora storiti ob zaposlitvi v Republiki Avstriji, bi o tem povprašal upraviteljico ali pa sodišče. Dolžnik pa tako ni ravnal.
Dolžnosti dolžnika so jasno določene v zakonu, dolžnik pa je bil nedvomno z njimi seznanjen in tega niti ne zanika. Ob tem se je z delodajalcem v Avstriji tudi dogovoril, da mu je plačo izplačeval na ženin račun, za katerega ni bil izdan sklep o zasegu denarnega dobroimetja. Dolžnik je tako nedvomno kršil svoje obveznosti iz 384. in 401. člena ZFPPIPP. To pa so razlogi za odgovor proti odpustu obveznosti iz 403. člena ZFPPIPP.
Odpust obveznosti posega v ustavne pravice upnikov, zato se morajo kršitve dolžnikovih obveznosti presojati strogo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - čas zdravljenja - dokazovanje z izvedencem - predčasni odpust - stroški postopka
Izvedenka je (na dan 5. 6. 2019) ob upoštevanju postavljene diagnoze, načina zdravljenja in potrebe po dodatni diagnostični opredelitvi, ocenila, da udeleženec zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom potrebuje še en mesec. Sodišče prve stopnje, ki je takemu mnenju sledilo, je zato odločilo pravilno, ko je sklenilo, da se udeleženec na oddelku pridrži najdlje do 5. 7. 2019. Ker je mnenje v tem pogledu jasno in popolno, tudi ni nobene potrebe po njegovem dopolnjevanju (glej prvi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Na tako presojo ne more vplivati v pritožbi izpostavljeno (delno) izboljšano zdravstveno stanje udeleženca, še manj pa njegovo laično prepričanje, da bo za zdravljenje potreben krajši čas. S prvo navedenim dejstvom je bila izvedenka ob zaslišanju seznanjena in ga je pri predlogu glede potrebnega časa zdravljenja upoštevala, laično stališče udeleženca pa v pogledu vprašanja, za katerega je potrebno strokovno znanje, ne narekuje dopolnjevanja že podanega mnenja.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00025618
OZ člen 963, 963/1.
obstoj odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja zavarovanca - vdor vode - iztekanje fekalij iz javnega kanalizacijskega omrežja - izpad električne energije - izključni vzrok - priključitev na kanalizacijsko omrežje - predpisana vrsta postopka - vzrok nastanka škode - subrogacija - ugotovitve izvedenca
Glede na to, da bi vgradnja lopute v vsakem primeru preprečila vdor vode v prostore zavarovanca tožeče stranke, niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovili, da je za vdor vode kriv (predvsem) zavarovanec tožene stranke, pomanjkanje protipovratne lopute v črpališču zavarovanca tožeče stranke pa opredeliti le kot soprispevek k nastali škodi.
Način izvedbe kanalizacijskega priključka je predpisan: izveden mora biti na način, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Natančno je predpisano odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil zavarovanec tožeče stranke 17. 9. 2012 skupaj z obvestilom o priključitvi na kanalizacijski sistem seznanjen tudi s tem, da je "obvezna vgradnja protipovratne lopute za priključitev objekta, ki se nahaja pod nivojem poteka kanalizacijske cevi". Zaradi navedenega ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, da namestitev protipoplavne lopute ni obvezna in da "je nihče drug v poslovni coni ni namestil".