ZPP člen 41, 41/1, 185, 185/2, 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 315, 315/2, 337, 337/1. OZ člen 243, 243/3.
vmesna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - škoda - res iudicata - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - nova dejstva in novi dokazi - priznana dejstva - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - delni umik tožbe - uspeh pravdnih strank
Glede zahtevka za izgubljeni dobiček in za povrnitev navadne škode je bilo o njegovi utemeljenosti že pravnomočno odločeno, zato so neupoštevne vse tiste pritožbene trditve, s katerimi toženka meri na ponovno presojo utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka (vprašanje nastanka škode oziroma obstoja vseh predpostavk odškodninske obveznosti).
Tožnikovo zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova izgubljenega dobička je treba upoštevati pri vrednosti spornega predmeta.
ZD člen 59, 59/1, 59/2, 59/3, 61, 61/1. ZPP člen 8, 337, 337/3, 339, 339/2, 339/2-12, 355, 355/1.
ugotovitev neveljavnosti oporoke - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - razsodnost - starostna demenca - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti - nepopolna dokazna ocena - primeren dokaz - izvedensko mnenje - ugovor zastaranja - ugovor pravnomočno razsojene stvari - nedovoljena pritožbena novota - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - ponovna izvedba dokazov
Osnovno vodilo pri oporočnem dedovanju je ohranitev zapustnikove volje, treba pa je tudi upoštevati, da se razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost, ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost.
Odločitev o razveljavitvi sodbe je sprejeta na podlagi ocene, da ponovno izvajanje celotnega dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem ne bi bilo ekonomično (zaslišati bi moralo obe stranki in priče ter dopolniti dokazni postopek z izvedencem), da razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in da bi bilo v primeru drugačne odločitve poseženo v ustavno zagotovljeno pravico strank do pritožbenega preizkusa.
Odločitev o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zavoljo odločitve sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in da se posledično postopek prekine do (pravnomočne) rešitve predhodnega vprašanja v drugem že začetem sodnem postopku, je popolnoma skladna z določbo drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je bilo predhodno vprašanje (pravnomočno) rešeno v omenjenem drugem sodnem postopku.
ZD člen 210, 212, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2 -14.
sklep o dedovanju - izrek sklepa - obrazložitev - napotitev na pravdo - nerazumljivi razlogi
V 7. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje navedlo povsem kontradiktorne razloge, in sicer je zapisalo, da so v konkretni zadevi sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica dediča (zlasti vračunanje v dedni delež in vrnitev darila, kar uveljavlja dedič), nato pa dodalo, da ne gre za spor o dejstvih, temveč za spor o uporabi prava, in da bo zato upoštevaje 210. člen ZD o pravnem vprašanju odločilo sodišče samo. V nadaljevanju obrazložitve se sodišče prve stopnje ne samo sklicuje na zgoraj omenjeni neobstoječ institut v zvezi z dedovanjem nepremičnin (op. kar vpliva tudi na odločitev o premičninah), temveč nato v nadaljevanju obrazložitve povsem kontradiktorno v zvezi z denarjem, ki ga je zapustnica odstopila dedinji v zapuščinskem postopku po očetu, zaključi, da v tem obsegu pa gre za odstop dednega deleža in za darilo, ki ga je dedinja dolžna vrniti v zapuščino v obsegu, da se dopolni dedičev nujni delež. Iz vsega navedenega izhaja, da so razlogi sodišča prve stopnje sami s seboj v nasprotju in da so v tolikšni meri nejasni ter nerazumljivi, da izpodbijanega sklepa pritožbeno ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024569
SPZ člen 40, 60. ZPP člen 8, 44, 44/3, 226, 226/2, 286b. OZ člen 255, 259, 259/1, 260.
nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - lastninska pravica na premičninah - pridobitev lastninske pravice na premičnini - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - ugovor - načelo proste presoje dokazov - prevod listin v tujem jeziku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepozno grajanje kršitev postopka
Lastninska pravica na premičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom in (vsaj praviloma) z izročitvijo premičnine v posest kupcu (glej 40. in 60. člen SPZ), zaradi česar zadostuje, da kupec premičnine dokaže navedeni dejstvi in mu ni treba dokazati tudi vpisa premičnine v knjigo osnovnih sredstev ali v določen register.
Pritožbena kritika glede predloženih računov ni utemeljena. Razen enega so sicer vsi računi v zvezi z nakupom spornih delovnih strojev res predloženi v tujem jeziku, vendar pa so bistveni podatki iz teh računov (pogodbeni stranki, vrsta oziroma tip delovnega stroja in njegova letnica, datum računa, cena) razumljivi tudi brez (laičnih) prevodov, ki so jim sicer priloženi. Ker ne gre za obsežno in kompleksno listinsko dokumentacijo, pri kateri bi bil pomemben vsak detajl napisanega, prav tako pa predloženi računi tudi ne predstavljajo edinega dokaza, na katerega bi sodišče prve stopnje oprlo odločitev v tem postopku, nepredložitev overjenih prevodov računov (drugi odstavek 226. člena ZPP) ne predstavlja kršitve, ki bi onemogočala preizkus pravilnosti in zakonitosti sodbe ali ki bi tožencu onemogočala učinkovito uveljavljanje njegovih pravic v postopku. Tudi brez (overjenih) prevodov računov bi toženec, če to že zatrjuje v pritožbi, lahko opredelil, v zvezi s katerimi delovnimi stroji računi niso predloženi, in zakaj iz njih ni razvidno, da bi se nanašali ravno na katerega od zarubljenih delovnih strojev.
Čeprav je sodišče prve stopnje izrazilo dvom v to, da je J. C. tožnici posodil 35.000 EUR, pa tožbenega zahtevka iz tega razloga ni zavrnilo. Tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo zato, ker dokazi, ki jih je izvedlo, s stopnjo prepričanja niso potrdili, da je toženec na silo tožnici vzel vtoževani znesek. Sodišče prve stopnje toženki zaradi različnosti njenih izpovedb, ni verjelo. Res je toženec v poslanih SMS sporočilih potrdil obveznost nasproti tožnici ter izrazil pripravljenost za povrnitev dolga, vendar iz dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki jo pritožbeno sodišče sprejema, izhaja, da je toženec uspel dokazati, da se v SMS sporočilih navedena pripoznava dolga ne nanaša na dogodek, iz katerega izhaja vtoževana terjatev.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - obveznosti upravitelja - otvoritveno poročilo - kodeks etike
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se do pravilnosti upraviteljevega stališča v zvezi z zgoraj omenjenim poslovnim razmerjem in iz njega izvirajočimi zahtevki, ne more opredeljevati v stečajnem postopku, temveč bo to stvar pravdnih postopkov, ki jih je oziroma jih bo upravitelj začel.
Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da različna pogleda upnika in upravitelja do tega, ali ima in kakšne zahtevke ima dolžnik do upnika iz poslovnega razmerja, v katerem je bil z njim pred začetkom stečajnega postopka, ne moreta biti razlog za razrešitev upravitelja. Pravilno pa je tudi zaključilo, da trditve upnika o neprimerni komunikaciji upravitelja z njim, takšne, kakršne je podal, in o kršitvi pravil dobre poslovne prakse upraviteljev, ne morejo biti razlog za razrešitev upravitelja niti ne morejo biti predmet obravnavanja v tem stečajnem postopku.
Za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni zahtevek. Ker sta stranki sami pretresli vprašanje oblikovanja tožbenega zahtevka, sodišče tožeče stranke ni bilo dolžno oziroma je ni smelo dodatno opozarjati na (ne)pravilno oblikovanje zahtevka. V primeru, da bi sodišče prve stopnje v danih okoliščinah dodatno opozarjalo tožečo stranko na dopolnitev tožbenega zahtevka, bi nedopustno prestopilo meje nepristranskosti.
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/2, 92, 116, 117. ZPP člen 183, 337, 337/1.
ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti - presoja ničnostih razlogov po uradni dolžnosti - naknadna nemožnost izpolnitve - nedovoljene pritožbene novote - pobotni ugovor in nasprotna tožba
Pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje kljub pozivu tožene stranke v pripravljalni vlogi ni po uradni dolžnosti izvedlo dokaznega postopka ugotovitve ničnosti Gradbene pogodbe. Določba 92. člena OZ, ki sodišču nalaga, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, namreč ni izjema od razpravnega načela. Pomeni le, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se prizadeta stranka nanjo izrecno ne sklicuje, nikakor pa ne spreminja vsebine razpravnega načela, ki v konkretnem primeru toženki nalaga dolžnost, da navede vsa dejstva, ki morajo obstajati, da bi sodišče lahko sklepalo o ničnosti Gradbene pogodbe.
Tožena stranka je v vlogi z dne 19. 11. 2017 izrecno navedla, da bi upravičenost izplačila zadržanih sredstev lahko uveljavljala v drugem pravdnem postopku, kakor tudi plačilo OVD in delo koordinatorja za VD ter predvsem opravljena dodatna dela, da pa zaradi racionalnosti predlaga sodišču, da vse zadeve združi. Tožena stranka je torej postavila nasprotni tožbeni zahtevek, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo obravnavati kot nasprotno tožbo in ne kot pobotni ugovor.
tožba - prepozen odgovor na tožbo - izdaja zamudne sodbe - meritorno odločanje sodišča - poprava tožbe - popolnost tožbe - nepredložitev dokazov - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prvotna tožba nepopolna. Zaradi dodaje identifikacijskega znaka nepremičnine, ki sicer olajšuje identifikacijo nepremičnine, tožba ni nič bolj popolna kot prej. Identifikacija nepremičnin z navedbo katastrske občine in parcelne številke (tj. na način, na katerega so bile nepremičnine označene v prvotnem zahtevku) je povsem zadostna za sojenje o postavljenem tožbenem zahtevku. Tak zahtevek je tudi docela določen. Nepredložene in neprevedene listine (ki so dokazi in ne dejstva) pa na (ne)popolnost tožbe ne vplivajo. ZPP namreč ne predpisuje, da bi bila vložitev tožbe pogojena s predložitvijo (vseh) dokaznih listin. To (ali dejstva iz tožbe potrjujejo dokazi) je stvar utemeljenosti tožbenega zahtevka, kar je pravno odločilno šele, če pride do kontradiktornega postopka, ki je posledica pravočasno vloženega odgovora na tožbo. Tega pa v obravnavani zadevi ni bilo, zato bi se moralo sodišče prve stopnje najprej ukvarjati z (ne)obstojem pogojev za zamudno sodbo.
Zamudna sodba namreč temelji na absolutni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi tožbeni zahtevek. Sodišče zato v takem postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Pisanja zamudne sodbe se sodišče (prve stopnje) torej loti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot ob odločanju, ki sledi kontradiktornemu postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024052
OZ člen 29, 29/1, 29/3, 106, 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 470, 470/2, 477, 477/1, 505.
prodajna pogodba - neizpolnitev pogodbene obveznosti - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - dogovorjene lastnosti stvari - razvezana pogodba - odstop od pogodbe - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - kritni kup - učinki razvezane pogodbe - povrnitev škode - obseg odškodnine - poslovna odškodninska odgovornost - predvidljiva škoda - ponudba - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - nasprotna ponudba
Tožeča stranka se je odločila za drugačno (dražje) blago in je višja cena torej posledica tega, da je tožeča stranka pri tujem dobavitelju naročila kakovostnejši in termično že obdelan les in ne posledica tega, da je zaradi toženkine neizpolnitve pogodbene obveznosti morala enako blago, kot je bilo dogovorjeno med pravdnima strankama, kupiti po višji ceni pri drugem dobavitelju, pri čemer toženkina pogodbena obveznost termične obdelave lesa oziroma kritja stroškov le-te ni obsegala. Zatrjevane razlike do višje cene termično obdelanega kakovostnejšega lesa tujega dobavitelja zato tožeča stranka ni upravičena terjati od tožene stranke, posledično pa tudi ne stroškov prevoza tega lesa.
Nasprotna ponudba pomeni, da je prvotna ponudba zaradi zavrnitve prenehala. Ker je nesporno tudi tožena stranka navedeno naročilo podpisala in ga pričela izvajati, je šteti, da je ponudbo (naročilo) tožeče stranke sprejela, kar pomeni, da bi morala zagotoviti les primerne kvalitete za termično obdelavo, tožeča stranka pa je takšen les utemeljeno pričakovala.
Toženo stranko je šteti kot strokovnjaka za les in bi torej mogla in morala vedeti, kakšen les je primeren za termično obdelavo. Prav tako pa jo je, izvajalec termične obdelave opozoril, da les, ki ga je dostavila, za takšno obdelavo ni ustrezen. Kljub temu je tožeči stranki zagotavljala, da bo po termični obdelavi ostalo še dovolj lesa primernega za končno obdelavo po njenem zadevnem naročilu, zaradi česar je nato tožeča stranka družbi S. potrdila naročilo termične obdelave prve dostave lesa. S tem je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča nase prevzela tveganje za nastanek stroška nepotrebne termične obdelave, v primeru, da bi po tej ostalo premalo lesa primernega za dokončno obdelavo (skobljanje) in izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti do tožeče stranke. Ker pa se je v obravnavanem primeru zgodilo ravno to, je tožena stranka dolžna tožeči povrniti te stroške.
zmotna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Gre za situacijo, ko sodišče prve stopnje glede na zgoraj opisano ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP in sta podani dve kršitvi. Prva je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje kot navaja tudi samo zaslišalo zakonitega zastopnika toženke, ki je izpovedal tudi v tej smeri, nato pa o izvedbi ter (ne)upoštevanju (dokazni oceni) tega dokaza v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, čeprav je zaključilo, da toženka ni izkazala obstoja nasprotne terjatve. Hkrati je podana tudi zmotna ugotovitev dejanskega stanja, saj je v preostalem delu argumentacija sodišča prve stopnje v zvezi s predloženimi računi sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - kumulativnost pogojev - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - subjektivna nevarnost - onemogočanje uveljavitve terjatve - neznatna škoda - skrbnik za poseben primer
Ker mora upnik za izdajo začasne odredbe izkazati tako verjetnost terjatve kot tudi subjektivno nevarnost, torej oba elementa, že odsotnost enega od elementov zadostuje za zavrnitev zahteve za sodno varstvo. Sodišču prve stopnje se z verjetnostjo obstoja vtoževane terjatve v izpodbijanem sklepu zato ni bilo potrebno ukvarjati, saj je ugotovilo, da subjektivna nevarnost ne obstoji.
Pasivnost toženca v preteklih petnajstih letih, ko tožniku ni povedal, da nepremičnine oddaja v najem, in ker v letu 2015, ko je skrbništvo prenehalo, tožniku ni izstavil računa in prepustil vsega, kar je pridobil v zvezi s poslom, ne predstavlja aktivnega ravnanja v smeri onemogočenja uveljavitve njegove terjatve. Pritožnik v zvezi z utemeljitvijo nevarnosti navaja le okoliščine, ki kažejo na utemeljenost njegovega zahtevka, ne pa tistih okoliščin, ki bi kazale na to, da bi z namenom izogniti se plačilu (toženec) razpolagal s svojim premoženjem.
ZVEtL-1 člen 3, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/3, 47, 47/4. ZVEtL člen 7, 30. ZNP člen 37.
skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - redna raba stavbe - grajeno javno dobro - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - varstvo javnega interesa - domneva o lastniku nepremičnine
Odločilno dejstvo za ugotovitev, ali je nekdanje družbeno zemljišče pripadajoče zemljišče k stavbi, zgrajeni pred letom 2003, je dejstvo, ali je to zemljišče v času družbene lastnine pomenilo njeno funkcionalno zemljišče.
Pri predmetnem zemljišču ni šlo za zemljišče, namenjeno javni rabi, saj upravna dovoljenja, na podlagi katerih so bili predmetni objekti zgrajeni, namenska vezanost predmetnega zemljišča redni rabi stavb in specifična prostorska situacija, obravnavano zemljišče povezujejo z redno rabo stavb in ne z javno rabo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026389
ZZZDR člen 12, 51. ZNP člen 118. ZPP člen 21.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v obstoječe posebno premoženje - nova stvar - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka
Odnose med partnerjema je treba obravnavati celovito, kar pomeni, da je treba upoštevati vse posebnosti konkretnega primera. Središčna točka konkretnega primera je nagib pravdnih strank, ki ga je prepoznala tudi okolica, da zaradi vzpostavite življenjske skupnost, že pred sklenitvijo te skupnosti oziroma zakonske zveze, pričneta z vlaganji v nepremičnino last toženke in udejanjenje tega nagiba. Pogled za nazaj pokaže kontinuiteto ustvarjanja življenjske skupnosti od leta 1998 dalje, zato ni odločilno, ali je imela njuna skupnost že takrat vse znanke zunajzakonske zveze.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom
V kolikor dolžnik premoženja, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za poplačilo upnikov nima, ni podlage za vodenje postopka osebnega stečaja, razen v primeru, ko bi hkrati tekel tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zniževanjem izklicne cene - neuspešna dražba
Po oceni višjega sodišča navedba cene, pod katero upravitelj terjatve ne bo prodal, v sklepu o prodaji ne igra tako pomembne vloge, kot jo opisuje pritožnik. Drži, kot navaja pritožnik, da je glavna značilnost javne dražbe z zniževanjem izklicne cene, da potencialnemu kupcu ni znana najnižja cena, po kateri je prodajalec še pripravljen prodati premoženje, saj zanjo izve šele, ko ne more več licitirati, to je, ko razpisnik javne dražbe v določenem koraku odstopi od nadaljnje dražbe. To pa ga sili v to, da čim prej poda svojo ponudbo. V obratnem primeru pa kupec nima interesa, da bi podal ponudbo, ki bi bila višja od te cene, zato bo s svojo ponudbo počakal, dokler se izklicna cena ne zniža do najnižje. Pri tem pa pritožnik spregleda, da gre v tem primeru za prodajo v stečajnem postopku in da zaradi posebnih pravil v ZFPPIPP o ceni kupec lahko z veliko verjetnostjo predpostavlja, pri kateri ceni bo stečajni dolžnik odstopil od nadaljnje dražbe. Zaradi tega pri prisilni prodaji odpade ključna prednost tega postopka prodaje.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 54. Pravilnik o stroških postopka o prekršku (2008) člen 2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - materialni stroški izvedenca - uporaba novega pravilnika
Splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, ni mogoče prevaliti na breme naročnika oz. strank.
gospodarski spor majhne vrednosti - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse - vročanje pisanj - fikcija vročitve - pravna oseba
Družba mora ukreniti vse potrebno za to, da ji je mogoče vročiti pisanja na naslovu, ki je naveden kot njen sedež v sodnem registru. Pravna oseba mora namreč imeti poslovanje organizirano tako, da si zagotovi (pravočasen) prevzem sodnih pošiljk (pravna oseba namreč ne more biti odsotna).
Vrnitev pisanja sodišču zaradi tega, ker naslovnik nima hišnega predalčnika ne preprečuje nastopa fikcije vročitve. Vročitev se v takem primeru namreč šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oz. ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke. Zato tudi govorimo o (zakonski) fikciji vročitve.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 401, 401/1, 401/1-2, 403, 406, 406/1, 406/1-1. URS člen 33.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve - kršitev dolžnikovih dolžnosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pravna dobrota - pravica do zasebne lastnine
Če bi bil dolžnik resnično negotov o tem, kaj mora storiti ob zaposlitvi v Republiki Avstriji, bi o tem povprašal upraviteljico ali pa sodišče. Dolžnik pa tako ni ravnal.
Dolžnosti dolžnika so jasno določene v zakonu, dolžnik pa je bil nedvomno z njimi seznanjen in tega niti ne zanika. Ob tem se je z delodajalcem v Avstriji tudi dogovoril, da mu je plačo izplačeval na ženin račun, za katerega ni bil izdan sklep o zasegu denarnega dobroimetja. Dolžnik je tako nedvomno kršil svoje obveznosti iz 384. in 401. člena ZFPPIPP. To pa so razlogi za odgovor proti odpustu obveznosti iz 403. člena ZFPPIPP.
Odpust obveznosti posega v ustavne pravice upnikov, zato se morajo kršitve dolžnikovih obveznosti presojati strogo.