Iz potrdila o plačilu sodne takse izhaja, da je bila sodna taksa za pritožbo plačana pravočasno. Tožena stranka je navedla pravilen transakcijski račun, kot izhaja iz plačilnega naloga, prav tako pa je uporabila pravilen sklic oziroma referenco. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi iz izpiska UJP razvidno, da je tožena stranka sodno takso za pritožbo plačala pravočasno.
Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično neutemeljeno štelo, da je tožena stranka pritožbo zoper sodbo umaknila.
ZPP člen 195, 205, 205/1, 205/1-1. ZGD-1 člen 100.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke - odpoved pooblastila pooblaščencu - navadni sosporniki - solidarna odgovornost - solidarna obveznost družbenikov - enotno sosporništvo
Odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru smrti enega od tožencev, ki ga ne zastopa pooblaščenec, prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), je odvisen od tega, ali sta/so toženci navadni sosporniki ali ne.
Toženi družbeniki izbrisane gospodarske družbe so glede na zakonsko predpisano solidarno odgovornost navadni sosporniki. Zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če v postopku umre en navadni sospornik, se postopek torej prekine le glede njega, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.
Odločitev o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zavoljo odločitve sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in da se posledično postopek prekine do (pravnomočne) rešitve predhodnega vprašanja v drugem že začetem sodnem postopku, je popolnoma skladna z določbo drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je bilo predhodno vprašanje (pravnomočno) rešeno v omenjenem drugem sodnem postopku.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - spor o lastništvu zemljišča - vprašanje lastništva - dobroverna lastniška posest - tek priposestvovalne dobe - velikost in lega dela nepremičnine - nasprotna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - opustitev posegov v lastninsko pravico - odvoz stvari - odločitev o stroških postopka - uspeh v pravdi
Tožnika lastninske pravice na podlagi priposestvovanja nista pridobila, saj nista izkazala dobrovernosti posesti v vsem času zahtevane priposestvovalne dobe. Tudi na podlagi določb ZLND nista pridobila lastninske pravice.
O stroških postopka je odločeno glede na skupen uspeh v obeh pravdnih postopkih, saj vseh stroškov glede na to, da sta bili zadevi združeni, ni mogoče obračunati za vsako zadevo posebej.
OZ člen 132, 174, 179, 182, 299, 378. ZPP člen 155, 249.
odmera odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za skaženost - brazgotine - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - tuja pomoč - urna postavka - izgubljeni dobiček - tek zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - odmera pravdnih stroškov - priznanje pravdnih stroškov
Dokaz z izvedencem v primeru ugotavljanja telesnih in duševnih bolečin, torej tistih dejstev, za ugotovitev katerih sodišče nima potrebnega strokovnega znanja, je namenjen objektivnemu preizkusu resničnosti tožnikovih trditev. Izvedensko mnenje predstavlja strokovno ekspertizo, ki temelji na dognanjih znanosti.
Brazgotine, ki jih izvedenci označijo kot estetski defekt, lahko ustrezajo pravnemu pojmu skaženosti. Gre namreč za pravni standard, ki ga ob vsakokratnem sojenju zapolni sodišče.
Izgubljeni dobiček je opredeljen kot razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in med odhodki, ki bi nastali v zvezi s temi prihodki. V primeru, ko se je oškodovanec že pred škodnim dogodkom ukvarjal z enako dejavnostjo, se obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju.
Urna postavka za tujo pomoč 6 EUR je primerna, toženka pa višini urne postavke v postopku na prvi stopnji tudi ni konkretizirano ugovarjala. V zvezi s tem pa je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da so si zunajzakonski partnerji dolžni nuditi medsebojno pomoč. Medsebojne pomoči zakoncev ni mogoče širiti na področje odškodninskega prava kot podlage za razbremenitev povzročitelja škode. Temeljno pravilo odškodninskega prava je, da je škodo dolžan povrniti njen povzročitelj. Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo.
Glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pritožba zmotno meni, da je relevanten trenutek vložitve odškodninskega zahtevka, ne glede na to, kdaj ga je toženka prejela. Zamuda dolžnika je namreč vezana na njegovo seznanjenost z obveznostjo. V primerih, ko rok za izpolnitev ni določen, je skladno z drugim odstavkom 299. člena OZ odločilna okoliščina za trenutek nastopa zamude, da upnik od dolžnika zahteva izpolnitev obveznost.
Pritožnica sodišču prve stopnje sicer očita, da ni upoštevalo, da pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče pravda, a ne pojasni, kdo so stranke in za kakšen spor sploh gre. To ne izhaja niti iz zapisnika zapuščinske obravnave niti iz ostalih listin v spisu. Zaradi takšnih pomanjkljivih trditev, pa pritožbeno sodišče tudi ne more presoditi, ali sta pravdni in zapuščinski postopek kakorkoli povezana in ali tek pravde morda vpliva na tek zapuščinskega postopka.
Spor med dedinjo in tretjo osebo ne terja prekinitve zapuščinskega postopka.
ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 390, 390/1, 393, 394.
izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - terjatev jamstvenega in preživninskega sklada po 28/3. čl. ZJSRS - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prednostne terjatve - dovoljenost izvršbe - stečajna masa
S prehodom preživninske terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Narava preživninske terjatve se s tem prehodom ne spremeni, kar pomeni, da je predmet izterjave v tem postopku preživninska obveznost.
Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, za te terjatve pa se ne uporabljajo določbe o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja. Glede na navedeno je za izterjavo preživninske terjatve dopustno začeti izvršilni postopek tudi zoper dolžnika, ki je v osebnem stečaju, oziroma osebni stečaj nima vpliva na začeti postopek izvršbe. Ker je temu tako, pa postopek osebnega stečaja tudi nima nobenega vpliva na odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v takem izvršilnem postopku.
Nemožnost plačila ni pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nadaljnjih stroškov v postopku izvršbe, kar se tiče prisilnega poplačila pa v primeru, ko obstoji konkurenca med stečajnim postopkom in singularno izvršbo, isti predmet lahko predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe. Če ta predmet v stečajnem postopku predstavlja posebno stečajno maso, izvršbe nanj ni dopustno dovoliti oziroma nadaljevati. Če predmet predstavlja splošno stečajno maso, je taka konkurenca v zakonu izrecno dopuščena.
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/2, 92, 116, 117. ZPP člen 183, 337, 337/1.
ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti - presoja ničnostih razlogov po uradni dolžnosti - naknadna nemožnost izpolnitve - nedovoljene pritožbene novote - pobotni ugovor in nasprotna tožba
Pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje kljub pozivu tožene stranke v pripravljalni vlogi ni po uradni dolžnosti izvedlo dokaznega postopka ugotovitve ničnosti Gradbene pogodbe. Določba 92. člena OZ, ki sodišču nalaga, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, namreč ni izjema od razpravnega načela. Pomeni le, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se prizadeta stranka nanjo izrecno ne sklicuje, nikakor pa ne spreminja vsebine razpravnega načela, ki v konkretnem primeru toženki nalaga dolžnost, da navede vsa dejstva, ki morajo obstajati, da bi sodišče lahko sklepalo o ničnosti Gradbene pogodbe.
Tožena stranka je v vlogi z dne 19. 11. 2017 izrecno navedla, da bi upravičenost izplačila zadržanih sredstev lahko uveljavljala v drugem pravdnem postopku, kakor tudi plačilo OVD in delo koordinatorja za VD ter predvsem opravljena dodatna dela, da pa zaradi racionalnosti predlaga sodišču, da vse zadeve združi. Tožena stranka je torej postavila nasprotni tožbeni zahtevek, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo obravnavati kot nasprotno tožbo in ne kot pobotni ugovor.
tožba - prepozen odgovor na tožbo - izdaja zamudne sodbe - meritorno odločanje sodišča - poprava tožbe - popolnost tožbe - nepredložitev dokazov - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prvotna tožba nepopolna. Zaradi dodaje identifikacijskega znaka nepremičnine, ki sicer olajšuje identifikacijo nepremičnine, tožba ni nič bolj popolna kot prej. Identifikacija nepremičnin z navedbo katastrske občine in parcelne številke (tj. na način, na katerega so bile nepremičnine označene v prvotnem zahtevku) je povsem zadostna za sojenje o postavljenem tožbenem zahtevku. Tak zahtevek je tudi docela določen. Nepredložene in neprevedene listine (ki so dokazi in ne dejstva) pa na (ne)popolnost tožbe ne vplivajo. ZPP namreč ne predpisuje, da bi bila vložitev tožbe pogojena s predložitvijo (vseh) dokaznih listin. To (ali dejstva iz tožbe potrjujejo dokazi) je stvar utemeljenosti tožbenega zahtevka, kar je pravno odločilno šele, če pride do kontradiktornega postopka, ki je posledica pravočasno vloženega odgovora na tožbo. Tega pa v obravnavani zadevi ni bilo, zato bi se moralo sodišče prve stopnje najprej ukvarjati z (ne)obstojem pogojev za zamudno sodbo.
Zamudna sodba namreč temelji na absolutni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi tožbeni zahtevek. Sodišče zato v takem postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Pisanja zamudne sodbe se sodišče (prve stopnje) torej loti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot ob odločanju, ki sledi kontradiktornemu postopku.
zmotna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Gre za situacijo, ko sodišče prve stopnje glede na zgoraj opisano ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP in sta podani dve kršitvi. Prva je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje kot navaja tudi samo zaslišalo zakonitega zastopnika toženke, ki je izpovedal tudi v tej smeri, nato pa o izvedbi ter (ne)upoštevanju (dokazni oceni) tega dokaza v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, čeprav je zaključilo, da toženka ni izkazala obstoja nasprotne terjatve. Hkrati je podana tudi zmotna ugotovitev dejanskega stanja, saj je v preostalem delu argumentacija sodišča prve stopnje v zvezi s predloženimi računi sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili.
ZPP člen 41, 41/1, 185, 185/2, 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 315, 315/2, 337, 337/1. OZ člen 243, 243/3.
vmesna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - škoda - res iudicata - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - nova dejstva in novi dokazi - priznana dejstva - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - delni umik tožbe - uspeh pravdnih strank
Glede zahtevka za izgubljeni dobiček in za povrnitev navadne škode je bilo o njegovi utemeljenosti že pravnomočno odločeno, zato so neupoštevne vse tiste pritožbene trditve, s katerimi toženka meri na ponovno presojo utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka (vprašanje nastanka škode oziroma obstoja vseh predpostavk odškodninske obveznosti).
Tožnikovo zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova izgubljenega dobička je treba upoštevati pri vrednosti spornega predmeta.
pravica do izjavljanja pred sodiščem - dolžnikova pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - izvršilni postopek - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - preživnina - šolanje po polnoletnosti
Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki jih mora konkretizirano pojasniti. Ker nobenega s strani dolžnika predlaganih dokazov v ugovoru sodišče prve stopnje ni izvedlo, niti pojasnilo, zakaj jih ni izvedlo, je onemogočilo dolžniku, da bi učinkovito sodeloval v postopku.
Dolžnikovo pravico do učinkovitega izjavljanja je sodišče prve stopnje kršilo dolžniku tudi s tem, da mu je vročilo odgovor upnika na ugovor šele sočasno s sklepom o ugovoru. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na navedbe upnika v odgovoru na ugovor. Strankam v izvršilnem postopku mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se o vsem procesnem gradivu, ki ga upošteva pri svoji odločitvi, lahko učinkovito izjavijo še v postopku pred sodiščem prve stopnje. Omejitev navedene ustavne pravice (22. člena URS) na način, da se njeno uresničevanje premakne v pritožbeni postopek, pri meritornem odločanju o ugovoru ni dopustna.
Hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024452
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-2.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - vožnja brez vozniškega dovoljenja - odgovornost za prometno nesrečo - kršitev cestnoprometnih predpisov - izsiljevanje prednosti
Tožena stranka je vozila brez vozniškega dovoljenja in zavarovalnica toži na odškodnino zaradi kršitve zavarovalne pogodbe po 7. členu ZOZP. Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi oškodovanec, ki je vozil po prednostni cesti, vozil z nedovoljeno hitrostjo in s tem prispeval k nastanku prometne nesreče. Toženec je prišel iz neprednostne ceste in izsilil prednost vozniku po prednostni cesti. Izpodbijana odločitev, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen, ker je podana odgovornost tožene stranke, je zato pravilna.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - obveznosti upravitelja - otvoritveno poročilo - kodeks etike
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se do pravilnosti upraviteljevega stališča v zvezi z zgoraj omenjenim poslovnim razmerjem in iz njega izvirajočimi zahtevki, ne more opredeljevati v stečajnem postopku, temveč bo to stvar pravdnih postopkov, ki jih je oziroma jih bo upravitelj začel.
Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da različna pogleda upnika in upravitelja do tega, ali ima in kakšne zahtevke ima dolžnik do upnika iz poslovnega razmerja, v katerem je bil z njim pred začetkom stečajnega postopka, ne moreta biti razlog za razrešitev upravitelja. Pravilno pa je tudi zaključilo, da trditve upnika o neprimerni komunikaciji upravitelja z njim, takšne, kakršne je podal, in o kršitvi pravil dobre poslovne prakse upraviteljev, ne morejo biti razlog za razrešitev upravitelja niti ne morejo biti predmet obravnavanja v tem stečajnem postopku.
prekluzija v zapuščinskem postopku - pritožbene novote - dovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - prava neuka stranka
V zapuščinskih postopkih je materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
Za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni zahtevek. Ker sta stranki sami pretresli vprašanje oblikovanja tožbenega zahtevka, sodišče tožeče stranke ni bilo dolžno oziroma je ni smelo dodatno opozarjati na (ne)pravilno oblikovanje zahtevka. V primeru, da bi sodišče prve stopnje v danih okoliščinah dodatno opozarjalo tožečo stranko na dopolnitev tožbenega zahtevka, bi nedopustno prestopilo meje nepristranskosti.
Ker tožnik ni mogel razpolagati in uporabljati predmetnega stanovanja, niti ga prostovoljno ni prepuščal v uporabo tožencu, je bil onemogočen pri uporabi svoje solastne stvari, zato je upravičen do plačila uporabnine.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - čas zdravljenja - dokazovanje z izvedencem - predčasni odpust - stroški postopka
Izvedenka je (na dan 5. 6. 2019) ob upoštevanju postavljene diagnoze, načina zdravljenja in potrebe po dodatni diagnostični opredelitvi, ocenila, da udeleženec zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom potrebuje še en mesec. Sodišče prve stopnje, ki je takemu mnenju sledilo, je zato odločilo pravilno, ko je sklenilo, da se udeleženec na oddelku pridrži najdlje do 5. 7. 2019. Ker je mnenje v tem pogledu jasno in popolno, tudi ni nobene potrebe po njegovem dopolnjevanju (glej prvi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Na tako presojo ne more vplivati v pritožbi izpostavljeno (delno) izboljšano zdravstveno stanje udeleženca, še manj pa njegovo laično prepričanje, da bo za zdravljenje potreben krajši čas. S prvo navedenim dejstvom je bila izvedenka ob zaslišanju seznanjena in ga je pri predlogu glede potrebnega časa zdravljenja upoštevala, laično stališče udeleženca pa v pogledu vprašanja, za katerega je potrebno strokovno znanje, ne narekuje dopolnjevanja že podanega mnenja.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-1(1), 399, 399/1, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 557. SPZ člen 11, 11/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - pogodba o dosmrtnem preživljanju - nevpisana lastninska pravica - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Ravnanja dolžnice tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče šteti za takšnega, ki bi ustrezalo pričakovanemu ravnanju tistega, ki se zavzema za dosego odpusta obveznosti, nasploh ob upoštevanju okoliščine, da ji je bila večkrat dana možnost, da sodišče in upravitelja glede obeh nepremičnin seznani. Ob kršitvi zakonskih obveznosti pa stečajnega dolžnika doleti zavrnitev predloga za odpust obveznosti, zato je treba odločitvi sodišča prve stopnje pritrditi.