DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00025121
ZDR-1 člen 177, 178.
odškodninska odgovornost delavca - profesionalni voznik
Odškodninska obveznost je podana, če je podano nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo in krivda. Ni mogoče slediti pritožbenim trditvam, da toženec ni ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti, saj je bil stebriček v mrtvem kotu. Šlo je namreč za stebriček višine 60 ali 70 cm, toženec pa je zanj vedel, saj je večkrat dnevno parkiral avtobus. Huda malomarnost je podana, če oseba ni ravnala s takšno pazljivostjo kot običajen človek, pri čemer je toženec poklicni voznik in zavezan še k večji skrbnosti kot običajen človek, hkrati pa je šlo za peron, ki ga je toženec dnevno uporabljal. Toženec bi lahko škodo preprečil, če bi ravnal s profesionalno skrbnostjo, kar pa ni.
ZDR-1 člen 44, 131.. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3, 298, 298/4, 300, 300/3, 363, 363/3.
pobotni ugovor - plača - odpravnina - regres za letni dopust - izločitev nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je nasprotno tožbo izločilo iz skupnega obravnavanja v drugem sporu, na naroku pojasnilo, da je to storilo zato, ker bi to terjalo izvedbo obširnega dokaznega postopka ter se ob tem sklicevalo še na ekonomičnost in hitrost postopkov. S tem je torej obrazložilo svojo odločitev o razdružitvi zadev, kar pa niti ni bilo potrebno - glede na to, da zoper tak sklep sploh ni pritožbe. To ni sklep procesnega vodstva, ki se nanaša na vodstvo obravnave, zoper katerega ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP). Zato tudi ni bilo potrebno navedene obrazložitve o razdružitvi zadev povzeti še v obrazložitvi sodbe, saj to na pravilnost in zakonitost sodbe nima nobenega vpliva. Glede na navedeno se pokažejo kot nerelevantni pritožbeni očitki o obrazloženosti oziroma o nemožnem preizkusu pravilnosti razločitve postopkov v smislu kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za odločilne okoliščine primera.
pravočasnost pritožbe - vloga v elektronski obliki - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZKP se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. Peti odstavek istega člena določa, da minister, pristojen za pravosodje, predpiše pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki po elektronski poti, obliko zapisa teh vlog ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema sodišča.
Ministrstvo za pravosodje RS še ni sprejelo ustreznega pravilnika o elektronskem poslovanju v kazenskih postopkih, niti še ni vzpostavljen informacijski sistem, ki bi omogočal elektronsko vlaganje sodnih pisanj strankam kazenskih postopkov, zato vlaganje pritožb po elektronski poti še ni mogoče.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje delovnega razmerja po volji delavca - poslovodna oseba
V obravnavani zadevi je sporno priznanje nadomestila za čas brezposelnosti. Ker je v obravnavanem primeru prišlo do prenehanja delovnega razmerja po tožnikovi volji, poleg tega pa je bil tudi še v času upravnega odločanja še vedno vpisan v sodni register kot poslovodna oseba družbe d. o. o. in je dejansko to funkcijo še vedno izvajal tudi po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo, saj ni utemeljen.
spor iz razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja - dodelitev v varstvo in vzgojo - otrokova korist - otrokovi stiki - določitev obsega stikov - določitev preživnine za otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti - otrokove potrebe
Pri odločanju o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo ni poudarek na pozitivnih in negativnih lastnostih staršev, temveč je glavno vodilo največja otrokova korist (5.a člen ZZZDR). Izvedenka je izpostavila, da je osebnostna ocena pri očetu ugodnejša. Oče je čustveno odzivnejši, stabilen, emocionalno obvladan ter sposoben empatije in prilagajanja čustvenim stanjem sebi najbližjih oseb. Sinovim potrebam zna dati prednost pred svojimi. Pri materi pa je izvedenka izpostavila njen prevladujoč negativni kognitivni slog, nezaupljivost do ljudi, močno kritičnost, prepričanje o njihovih napakah in odsotnost preverjanja navedenega z realnostjo. Kot ugotavlja izvedenka, lahko materini izbruhi škodujejo otrokovemu doživljanju ter njegovemu učenju ustreznih strategij za sproščanje lastnih nezadovoljstev. Mati ne prepoznava ustrezno otrokovih čustvenih stanj ter njegove zrelosti. V njenem odnosu do otroka je sodna izvedenka opazila nepredvidljivo menjavanje podcenjevanja in precenjevanja njegove zrelosti. Vse navedeno podpira zaključek sodišča prve stopnje, da je zaupanje v vzgojo in varstvo očetu A. v korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00026059
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 18, 18/1, 344, 344/1, 371, 371/1-10, 371/1-11, 371/2, 385, 445.d. ZJRM-1 člen 2/, 2/4, 6, 6/1, 6/2, 6/3.
lahka telesna poškodba - grožnja - pritožbena seja - kaznovalni nalog - prepoved spremembe na slabše - prekršek in kaznivo dejanje - zavrnitev dokazov
Ker v obravnavanem primeru opis kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe poleg znakov prekrška nasilnega vedenja obsega še natančen opis lahke telesne poškodbe, ni podana objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem.
Naročnik mora podjemnika obvestiti o konkretni napaki. Temu pa ne more zadostiti zgolj s splošnim (pavšalnim) sklicevanjem, da predmet pogodbe ni takšen, kot je dogovorjeno, da ne dela zadovoljivo ali tako, kot bi moral ipd. Naročnik je, čeprav je praviloma res laik, na določen način oz. na podlagi določenih dejstev, ki zadevajo lastnosti ali delovanje predmeta pogodbe, vendarle moral priti do ugotovitve o neustreznosti tega predmeta. V nasprotnem primeru namreč niti ne bi mogel ugotoviti, da napaka sploh obstaja. Takšna dejstva sestavljajo laični opis napake, ki ga mora naročnik sporočiti podjemniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026389
ZZZDR člen 12, 51. ZNP člen 118. ZPP člen 21.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v obstoječe posebno premoženje - nova stvar - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka
Odnose med partnerjema je treba obravnavati celovito, kar pomeni, da je treba upoštevati vse posebnosti konkretnega primera. Središčna točka konkretnega primera je nagib pravdnih strank, ki ga je prepoznala tudi okolica, da zaradi vzpostavite življenjske skupnost, že pred sklenitvijo te skupnosti oziroma zakonske zveze, pričneta z vlaganji v nepremičnino last toženke in udejanjenje tega nagiba. Pogled za nazaj pokaže kontinuiteto ustvarjanja življenjske skupnosti od leta 1998 dalje, zato ni odločilno, ali je imela njuna skupnost že takrat vse znanke zunajzakonske zveze.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - primerna višina odškodnine - deljena odgovornost - zaslišanje izvedenca - stroški postopka - vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini
Presoja odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - načelo publicitete - navedba listin, ki so podlaga za vpis - izjava skrbniškega notarja
Listine, ki so podlaga za odločanje o (ne)dovoljenosti vpisa, morajo biti priložene predlogu kot listine, ki se vključijo v zbirko listin in to zaradi publicitetnih učinkov vpisov. Glede na to, da pritožnica izjave skrbniškega notarja, ki jo mora sodišče tudi vzeti v obzir, ko odloča o obravnavanem vpisu, predlogu ni priložila kot listine, ki se vključi v zbirko listin, njen predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) Notarski zapis Sporazuma o razveljaviti darilne pogodbe ne utemeljuje predlaganega vpis
Za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni zahtevek. Ker sta stranki sami pretresli vprašanje oblikovanja tožbenega zahtevka, sodišče tožeče stranke ni bilo dolžno oziroma je ni smelo dodatno opozarjati na (ne)pravilno oblikovanje zahtevka. V primeru, da bi sodišče prve stopnje v danih okoliščinah dodatno opozarjalo tožečo stranko na dopolnitev tožbenega zahtevka, bi nedopustno prestopilo meje nepristranskosti.
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 239, 239/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - popolno poplačilo terjatve - pravni interes - nova dejstva - pogoj nekrivde - pravni interes za vodenje stečajnega postopka - časovne meje pravnomočnosti - odločanje o začetku stečajnega postopka
Člen 337 ZPP, ki se v stečajnem postopku na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporablja smiselno, pod pogojem nekrivde sicer omogoča navajanje novih dejstev, vendar gre lahko le za subjektivno nova dejstva, ne pa za nova dejstva v objektivnem smislu.
Sklep, da upnik ni več aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom bi bilo mogoče zavzeti zgolj v primeru, če bi bil upnik tekom predhodnega stečajnega postopka v celoti poplačan. V takem primeru upnik nima več pravnega interesa za vodenje postopka, s tem pa preneha tudi njegova aktivna procesna legitimacija.
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 9, 9/2, 118, 118/3.
prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - delitev skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - manj verjetna pravica - interes strank za ureditev razmerja - vknjižena lastninska pravica - obstoj premoženja
Manj verjetna je pravica osebe, ki ni vknjižena kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi. Ta oseba ima tudi interes za drugačno ureditev pravnega razmerja.
Tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, ima nedvomno večji interes, da se to vprašanje reši, in je pravilno, da se na pravdo napoti njega.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica - okoliščine konkretnega primera - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - razdedinjenje - močnejši pravni naslov - izredne razmere pri napravi oporoke - ustna oporoka
V sodni praksi je enotno stališče, da mora zapuščinski sodnik v vsaki zadevi dokazno oceniti, čigava pravica je manj verjetna in pri tem upoštevati vse predložene dokaze, trditve in posebnosti konkretnega primera. Že iz teh razlogov je zmotno stališče, da že zgolj obstoj (ustne) oporoke oziroma njena razglasitev, ker gre za močnejši pravni naslov kot v primeru zakonitega dedovanja, narekuje, da se na pravdo glede (ne)veljavnosti oporoke napoti zakonitega in ne oporočnega dediča. To bi veljalo ob predpostavki, da ustna oporoka vsaj na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - upravičenost do plačila - vestnost in poštenost
Pavšalno plačilo pomeni, da posamezno plačilo ni odvisno od konkretnega obsega storitev v posameznem obdobju, vendar to ne pomeni, da je mandatar upravičen do plačila tudi v primeru, ko preneha z izvajanjem dejavnosti, kot je bilo v predmetni zadevi in to iz razlogov v svoji sferi. Opisano ravnanje tožnika zato ne ustreza vestnemu in poštenemu izvrševanju pravic in obveznosti iz obligacijskega razmerja in da zato ni upravičen do plačila.
Iz potrdila o plačilu sodne takse izhaja, da je bila sodna taksa za pritožbo plačana pravočasno. Tožena stranka je navedla pravilen transakcijski račun, kot izhaja iz plačilnega naloga, prav tako pa je uporabila pravilen sklic oziroma referenco. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi iz izpiska UJP razvidno, da je tožena stranka sodno takso za pritožbo plačala pravočasno.
Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično neutemeljeno štelo, da je tožena stranka pritožbo zoper sodbo umaknila.
prekluzija v zapuščinskem postopku - pritožbene novote - dovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - prava neuka stranka
V zapuščinskih postopkih je materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
Odločitev o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zavoljo odločitve sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in da se posledično postopek prekine do (pravnomočne) rešitve predhodnega vprašanja v drugem že začetem sodnem postopku, je popolnoma skladna z določbo drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je bilo predhodno vprašanje (pravnomočno) rešeno v omenjenem drugem sodnem postopku.
ZFPPIPP člen 34, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 42/2, 43, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2, 442/3, 442/3-2. OZ člen 6, 299.
odškodninska odgovornost poslovodje družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - škoda - vzročna zveza - insolventnost - skrbnost ravnanja - profesionalna skrbnost - ukrepi finančnega prestrukturiranja - stečajni postopek - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - subjektivne meje pravnomočnosti - pravnomočno ugotovljena terjatev
Toženec ni niti pokušal izpolniti katere od obveznosti poslovodstva, ki so določene v 34. členu oziroma 35. - 39. členu ZFPPIPP oziroma kot poslovodja, od katerega se terja profesionalna skrbnost (6. člen OZ), ni pravočasno izvedel potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja niti ni sprožil stečajnega postopka. S tem je podana protipravnost njegovega ravnanja kot eden izmed potrebnih elementov za nastanek toženčeve odškodninske odgovornosti.
Ker toženec v tem postopku ni isti kot toženec v gospodarskem sporu, je v obravnavanem sporu lahko ugovarjal tako temelju kot višini terjatve oziroma škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024569
SPZ člen 40, 60. ZPP člen 8, 44, 44/3, 226, 226/2, 286b. OZ člen 255, 259, 259/1, 260.
nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - lastninska pravica na premičninah - pridobitev lastninske pravice na premičnini - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - ugovor - načelo proste presoje dokazov - prevod listin v tujem jeziku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepozno grajanje kršitev postopka
Lastninska pravica na premičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom in (vsaj praviloma) z izročitvijo premičnine v posest kupcu (glej 40. in 60. člen SPZ), zaradi česar zadostuje, da kupec premičnine dokaže navedeni dejstvi in mu ni treba dokazati tudi vpisa premičnine v knjigo osnovnih sredstev ali v določen register.
Pritožbena kritika glede predloženih računov ni utemeljena. Razen enega so sicer vsi računi v zvezi z nakupom spornih delovnih strojev res predloženi v tujem jeziku, vendar pa so bistveni podatki iz teh računov (pogodbeni stranki, vrsta oziroma tip delovnega stroja in njegova letnica, datum računa, cena) razumljivi tudi brez (laičnih) prevodov, ki so jim sicer priloženi. Ker ne gre za obsežno in kompleksno listinsko dokumentacijo, pri kateri bi bil pomemben vsak detajl napisanega, prav tako pa predloženi računi tudi ne predstavljajo edinega dokaza, na katerega bi sodišče prve stopnje oprlo odločitev v tem postopku, nepredložitev overjenih prevodov računov (drugi odstavek 226. člena ZPP) ne predstavlja kršitve, ki bi onemogočala preizkus pravilnosti in zakonitosti sodbe ali ki bi tožencu onemogočala učinkovito uveljavljanje njegovih pravic v postopku. Tudi brez (overjenih) prevodov računov bi toženec, če to že zatrjuje v pritožbi, lahko opredelil, v zvezi s katerimi delovnimi stroji računi niso predloženi, in zakaj iz njih ni razvidno, da bi se nanašali ravno na katerega od zarubljenih delovnih strojev.