KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00026059
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 18, 18/1, 344, 344/1, 371, 371/1-10, 371/1-11, 371/2, 385, 445.d. ZJRM-1 člen 2/, 2/4, 6, 6/1, 6/2, 6/3.
lahka telesna poškodba - grožnja - pritožbena seja - kaznovalni nalog - prepoved spremembe na slabše - prekršek in kaznivo dejanje - zavrnitev dokazov
Ker v obravnavanem primeru opis kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe poleg znakov prekrška nasilnega vedenja obsega še natančen opis lahke telesne poškodbe, ni podana objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ker je skladno z določbo 44. člena ZDR-1 delodajalec dolžan delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za delo, je tudi tožnica za obdobje, ko je dejansko opravljala dela in naloge logopeda II upravičena do plačila za delo, ki ga je opravljala.
Sodišče prve stopnje je v tej fazi postopka izvedlo zgolj dokaze za ugotavljanje temelja odškodninske odgovornosti, medtem ko se z višino zahtevka še ni ukvarjalo. To pa pomeni, da bo v nadaljevanju postopka moralo izvesti predlagane dokaze za ugotavljanje višine nepremoženjske in premoženjske škode, ki je predmet preostalega (neumaknjenega) dela tožbenega zahtevka. Ker torej sodišče prve stopnje še ni izvedlo nobenega od predlaganih dokazov v zvezi z ugotavljanjem višine zahtevka, se dokazni postopek v delu spremenjene tožbe ne bo podaljšal. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o nedopustnosti spremembe tožbe v tem delu zahtevka zato ni v skladu z načelom ekonomičnosti. Dopustitev objektivne spremembe tožbe z zahtevkom za tujo nego in pomoč je v obravnavanem primeru tudi smotrna, saj bo pripomogla k dokončni ureditvi spornega razmerja.
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Čeprav drži, da se lahko vse zgoraj navedeno nadomesti, če ne z drugimi predmeti pa v denarni protivrednosti, je treba težko nadomestljivost škode ocenjevati upoštevaje vsakokratne okoliščine konkretnega primera. Tožnik sicer začasno in zasilno rešuje nastalo situacijo ter to celo priznava, vendar je stališče sodišča prve stopnje, da se da vse, kar je ostalo v stanovanju (tožnik je omenjal dokumente, oblačila, potrebščine za osebno nego in druge osebne predmete), preprosto v celoti nadomestiti in da zato ne gre za težko nadomestljivo škodo, izredno strogo. Gre za več kot le za materialno prikrajšanje in neživljenjsko je pričakovanje, po katerem bi si moral tožnik vse navedeno nadomestiti (npr. dokumente tudi v postopkih pred uradnimi organi) in kasneje očitno zoper toženca uveljavljati ustrezne zahtevke iz naslova različnih prikrajšanj. Tudi ob restriktivni razlagi pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe gre vseeno lahko za težko nadomestljivo škodo, ko je tožnik razmere le zasilno in začasno uredil. Navedeno še toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko je tožnik izpostavil (glej navedbe zgoraj, ki so dovolj konkretizirane za obravnavanje), da za toženca z izdajo odredbe ne bodo nastale neugodne posledice.
ZDR-1 člen 44, 131.. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3, 298, 298/4, 300, 300/3, 363, 363/3.
pobotni ugovor - plača - odpravnina - regres za letni dopust - izločitev nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je nasprotno tožbo izločilo iz skupnega obravnavanja v drugem sporu, na naroku pojasnilo, da je to storilo zato, ker bi to terjalo izvedbo obširnega dokaznega postopka ter se ob tem sklicevalo še na ekonomičnost in hitrost postopkov. S tem je torej obrazložilo svojo odločitev o razdružitvi zadev, kar pa niti ni bilo potrebno - glede na to, da zoper tak sklep sploh ni pritožbe. To ni sklep procesnega vodstva, ki se nanaša na vodstvo obravnave, zoper katerega ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP). Zato tudi ni bilo potrebno navedene obrazložitve o razdružitvi zadev povzeti še v obrazložitvi sodbe, saj to na pravilnost in zakonitost sodbe nima nobenega vpliva. Glede na navedeno se pokažejo kot nerelevantni pritožbeni očitki o obrazloženosti oziroma o nemožnem preizkusu pravilnosti razločitve postopkov v smislu kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za odločilne okoliščine primera.
določitev stikov z otrokom - določitev preživnine za mladoletnega otroka - zaključek glavne obravnave - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitna preživninska zmožnost - dopust - kreditne obveznosti - preživninska obveznost do drugih
Višino preživninske obveznosti določi sodišče z vrednostnim sklepom, ki uravnoteži tri sklope pravno relevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta).
prekluzija v zapuščinskem postopku - pritožbene novote - dovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - prava neuka stranka
V zapuščinskih postopkih je materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
nevarna dejavnost - lestev - delo v premogovniku - objektivna odškodninska odgovornost
Vzpenjanje po navpični, približno 30 metrov visoki lestvi z okroglimi prečkami že samo po sebi predstavlja rizično in nevarno delo. Njegova nevarnost in rizičnost pa je še toliko večja, če se opravlja v neosvetljenem premogovniškem jašku približno 400 metrov pod površjem zemlje, kjer si vzpenjalec po lestvi delovni prostor, očitno zgolj v smeri, kamor je usmerjena njegova glava, osvetljuje zgolj z naglavno svetilko. Opravljanje takšnega dela, čeprav ga je njegov opravljalec opravljal pred tem že več let in v času škodnega dogodka ni bilo nobenih posebnosti, predstavlja nevarno dejavnost. Podana so namreč tako objektivna merila (vzpenjanje po visoki navpični lestvi, neosvetljen premogovni jašek, službena dolžnost opravljanja takšnega dela), kot subjektivna merila (nošnja naglavne svetilke, s katero si je med vzpenjanjem lahko osvetljeval le prostor pred glavo), to pa daje podlago za zaključek, da gre, glede na okoliščine konkretnega primera, za nevarno dejavnost.
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 239, 239/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - popolno poplačilo terjatve - pravni interes - nova dejstva - pogoj nekrivde - pravni interes za vodenje stečajnega postopka - časovne meje pravnomočnosti - odločanje o začetku stečajnega postopka
Člen 337 ZPP, ki se v stečajnem postopku na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporablja smiselno, pod pogojem nekrivde sicer omogoča navajanje novih dejstev, vendar gre lahko le za subjektivno nova dejstva, ne pa za nova dejstva v objektivnem smislu.
Sklep, da upnik ni več aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom bi bilo mogoče zavzeti zgolj v primeru, če bi bil upnik tekom predhodnega stečajnega postopka v celoti poplačan. V takem primeru upnik nima več pravnega interesa za vodenje postopka, s tem pa preneha tudi njegova aktivna procesna legitimacija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00026988
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 7, 7/1, 161, 161/1, 161/2, 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2. OZ člen 198, 200, 201, 202. ZOR člen 176, 176/1, 219, 221, 222, 223. ODZ paragraf 1319. ZDoh-2 člen 75, 75/2, 75/2-2.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - stroški upravljanja in vzdrževanja nepremičnine - dejanski stroški - pravočasnost trditev in dokaznih predlogov - pravnomočna odločba o denacionalizaciji - sklep o začasni odredbi - bruto ali neto znesek - zavezanec za plačilo dohodnine - pobotni ugovor - res iudicata - neupravičena pridobitev - poslovodstvo brez naročila - odločitev o pravdnih stroških - sosporništvo - zastopanje več strank v postopku
Plačnik davka je toženka kot denacionalizacijski zavezanec, ki mora izračunati dohodnino od prisojenega nadomestila po drugem odstavku 72. člena ZDen in jo plačati davčnemu organu po izplačilu nadomestila tožnikom. Sodišče sicer prisodi tožnikom bruto znesek nadomestila, vendar jim toženka neposredno izplača le neto znesek.
Toženkinih stroškov zaradi delnega porušenja objekta ni mogoče odštevati od nadomestila za nezmožnost uporabe. Že zato ne, ker ni mogoče trditi, da bi ti stroški nastali tudi tožnikom, če bi imeli v obravnavanem obdobju zgradbo v svoji posesti, saj ne gre za stroške v okviru upravljanja in vzdrževanja, ki bi nastali po rednem teku stvari.
postopek likvidacije - stečajni postopek - likvidacijski upravitelj - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost poslovodstva
Likvidacijskega upravitelja v okviru določb ZGD-1 in ZFPPIPP ni mogoče šteti kot poslovodjo. Odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja je v ZGD-1 urejena posebej in celovito in določbe ZGD-1 glede tega predstavljajo lex specialis glede na določbe ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026042
OZ člen 179. ZPP člen 154, 325, 325/1. ZOdvT člen 3, 3/2.
odškodnina - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - izvedenec medicinske stroke - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - III. kategorija invalidnosti - telesna okvara - degenerativne spremembe - sekundarni strah - strah za izid zdravljenja - tožbeni zahtevek - sprememba tožbe - modifikacija tožbenega zahtevka - dopolnilna sodba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - stroški postopka - stroški izvedenca - uspeh v pravdi
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da so glavne tožnikove težave danes posledica vnetja medvretenčnega prostora in ne degenerativnih sprememb, ki ne povzročajo okvar perifernih živcev. Pritožbeni očitek toženke in stranskega intervenienta, da bi bilo treba dosojena zneska odškodnine znižati, je zato neutemeljen.
Tožnik tožbenega zahtevka ni nikoli modificiral, niti ni trdil, da gre za spremembo tožbe, o kateri bi bilo treba odločiti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločalo o (edinem) postavljenem tožbenem zahtevku, ki je glasil na 52.000 EUR nepremoženjske škode.
Stroški izvedencev so pravdni stroški in delijo usodo ostalih stroškov ter se presojajo po uspehu v pravdi.
Odločitev o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zavoljo odločitve sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in da se posledično postopek prekine do (pravnomočne) rešitve predhodnega vprašanja v drugem že začetem sodnem postopku, je popolnoma skladna z določbo drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je bilo predhodno vprašanje (pravnomočno) rešeno v omenjenem drugem sodnem postopku.
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 9, 9/2, 118, 118/3.
prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - delitev skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - manj verjetna pravica - interes strank za ureditev razmerja - vknjižena lastninska pravica - obstoj premoženja
Manj verjetna je pravica osebe, ki ni vknjižena kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi. Ta oseba ima tudi interes za drugačno ureditev pravnega razmerja.
Tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, ima nedvomno večji interes, da se to vprašanje reši, in je pravilno, da se na pravdo napoti njega.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica - okoliščine konkretnega primera - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - razdedinjenje - močnejši pravni naslov - izredne razmere pri napravi oporoke - ustna oporoka
V sodni praksi je enotno stališče, da mora zapuščinski sodnik v vsaki zadevi dokazno oceniti, čigava pravica je manj verjetna in pri tem upoštevati vse predložene dokaze, trditve in posebnosti konkretnega primera. Že iz teh razlogov je zmotno stališče, da že zgolj obstoj (ustne) oporoke oziroma njena razglasitev, ker gre za močnejši pravni naslov kot v primeru zakonitega dedovanja, narekuje, da se na pravdo glede (ne)veljavnosti oporoke napoti zakonitega in ne oporočnega dediča. To bi veljalo ob predpostavki, da ustna oporoka vsaj na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 73, 73/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za izločitev stečajnega sodnika - smiselna uporaba določb ZPP - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti - zavrnitev zahteve za izločitev
ZFPPIPP nima posebnih določb o izločitvi sodnika, zato se v skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP o izločitvi.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja jasna razmejitev med razlogi, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo zoper sklep in razlogi, ki se lahko uveljavljajo s (pravočasno in dovoljeno) zahtevo stranke za izločitev sodnika, ki v določeni zadevi, ki mu je dodeljena, sodi. Dodatna obrazložitev ni potrebna, drugačna pritožbena stališča pa niso pravilna.
stvarna pristojnost - vrednost spornega premeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - denarni in nedenarni tožbeni zahtevek
Tožnica je postavila dva tožbena zahtevka. V prvem zahteva ugotovitev neveljavnosti zaznambe izvršbe na nepremičnini, v drugem pa plačilo odškodnine 99.000,00 EUR. Ker je označila v tožbi vrednost spornega zahtevka 99.000,00 EUR, gre za dva zahtevka, ki presegata 20.000,00 EUR. Zato je pravilna odločitev okrajnega sodišča, da je pristojno okrožno sodišče.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nerazsodnost - demenca - izvedensko mnenje
Odločitev o ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju temelji na ugotovitvi, da preživljanka (zapustnica) ob njeni sklenitvi ni bila razsodna in zato ni bila sposobna razumeti pomena sklenitve pogodbe in njenih pravnih posledic.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024572
ZIZ člen 270, 270/3. ZOR člen 47, 50, 50/1. OZ člen 35, 38, 38/1. SZ člen 2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - kondikcijski zahtevek - ničnost prodajne pogodbe - določljivost predmeta pogodbe - stanovanje - pomožni stanovanjski prostor - neznatna škoda za dolžnika
Predmet izpolnitve po prodajni pogodbi z dne 28. 1. 1999 je vsekakor določen, saj se je tožnik že vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik dvosobnega stanovanja s kabinetom, glede sporne drvarnice oziroma kleti pa določljiv. Četudi ta del nepremičnine v pogodbi res ni označen tako, da bi se tožnik lahko na kleti kot posebnem delu stavbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine vknjižil kot lastnik tega dela, je prodajna pogodba veljavno sklenjena, saj sta pogodbeni stranki opisno dovolj opredelili nepremičnino, ki je predmet dajatvene obveznosti prodajalca. To velja tudi v konkretnem primeru, ko gre za drvarnico kot pomožni prostor, ki po trditvah tožnika pripada stanovanju in z njim tvori nedeljivo celoto skladno z določbo 2. člena SZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024324
OZ člen 782, 782/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o svetovanju - mandatna pogodba - predčasno prenehanje pogodbe - razdor pogodbe - fiksna cena - pogodba na ključ - pogodbeni interes - odškodnina za predčasno prenehanje pogodbe - pogodbeno dogovorjena odškodnina - odstop naročitelja od pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - prekoračitev trditvene podlage strank - nejasnost razlogov sodbe
782. člen OZ določa, da v primeru, če naročitelj odstopi od pogodbe, po kateri gre prevzemniku naročila plačilo za njegov trud, mu mora naročitelj izplačati ustrezen del plačila in mu povrniti škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od pogodbe, če za odstop ni bilo utemeljenih razlogov.