ZLNDL člen 2. ZGO-1 člen 197. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46.
družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - način prenosa pravice uporabe - neobstoj pogodbe (odločbe) o prenosu pravice uporabe za gradnjo - priposestvovanje - garaža - garaža na zemljišču v družbeni lastnini
Kljub neobstoju pisne pogodbe o prenosu pravice uporabe je pravni prednik tožnice pridobil pravico uporabe na sporni nepremičnini, na kateri stoji garaža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024124
SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/2. ZTLR člen 28, 28/2. ZPP člen 8. ZOR člen 73.
tožba na izpraznitev stanovanja - zavrnitev tožbenega zahtevka - lastninska pravica na stanovanju - pravica do uporabe stanovanja - dokazna ocena - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - zakonita in dobroverna posest - domneva dobre vere - ustni dogovor - konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe - navidezni kupec - pravica do odkupa stanovanja
Med pravdnima strankama in toženkinim bivšim možem (tožničinim sinom) je bil že ob nakupu spornega stanovanja v letu 1993 sklenjen dogovor, da bosta stanovanje dejansko kupila toženka in njen bivši mož. Ta dogovor je bil realiziran s plačilom vseh mesečnih obrokov kupnine s stranki toženke in njenega bivšega moža ter s prepustitvijo nepremičnine njima v izključno posest, da se je izvrševala dolgoletna mirna posest. To potrjuje pravilnost zaključka, da je imela toženka zakonito in dobroverno posest, saj tožnica ni dokazala, da so v času potrebne priposestvovalne dobe obstajale okoliščine, ki bi vzbudile dvom, da je toženka postala (so)lastnica nepremičnine.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024000
SPZ člen 131, 136, 137, 137/2. OZ člen 302, 306. ZIZ člen 107, 107/2, 119, 119/1.
zastava terjatve - realizacija zastavne pravice - prednostno načelo - trditveno breme - sodni depozit - obstoj predmeta zastave - dvakratno plačilo - položitev pri sodišču
Tožnica pravi, da je bil nekdo izmed toženih zastavnih upnikov (tega, ali je bila to prvo tožena pogodbena zastavna upnica ali eventualno tožena izvršilna upnika, ne ve) poplačan iz zastavljenih terjatev, kljub temu, da so terjatve, ki so bile predmet zastave, takrat že prenehale zaradi poplačila drugih zastavnih upnikov. Čim je tako, je jasno, da je tudi v tej zadevi, upoštevajoč prednostno pravilo in odvisnost zastavne pravice od obstoja njenega predmeta, bistveno prav vprašanje, ali so terjatve, ki so bile predmet zastave, res (v celoti oziroma do višine v tej pravdi spornih zneskov) takrat že prenehale, ali ne.
Pritožnica ima prav, da dolžnikov dolžnik nikakor ne more biti tisti, ki naj odloči, komu izmed pretendentov na izpolnitev bo poravnal svoj dolg. A hkrati spregleda, da pravni red dolžniku, ki je negotov, komu naj izpolni, ker obstaja več oseb, ki zatrjujejo, da so upravičene sprejeti njegovo izpolnitev, daje možnost, da izpolni brez nevarnosti, da izpolnjuje napačnemu upniku. Dolgovani znesek namreč lahko položi pri sodišču in s tem postane prost svoje obveznosti
ZPP člen 80. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 376, 386, 386/1, 386/1-1.
osebni stečaj pravdne stranke - omejena procesna sposobnost stranke - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - naknadna odobritev procesnih dejanj - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Stečajni dolžnik, proti kateremu teče osebni stečaj glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, nima poslovne sposobnosti. S tem tudi nima procesne sposobnosti. Od začetka stečajnega postopka pa vse do sklepa o končanju stečajnega postopka (245. člen in 376. člen ZFPPIPP) ga zastopa stečajna upraviteljica. Ker stečajna upraviteljica ni odobrila pritožbe, ki jo je vložil pritožnik, pritožba ni dovoljena, saj v tem delu pritožnik ni imel procesne sposobnosti. Zato je prvo sodišče pritožbo pravilno zavrglo, saj mora na procesno sposobnost paziti po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00048012
URS člen 23. ZIZ člen 29b, 29b/5, 36, 44, 44/3. ZPP člen 116 - 120. ZST-1 člen 1, 1/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - zamuda roka za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - rok za plačilo sodne takse - narava roka - materialni rok - procesni rok - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izvršba na podlagi verodostojne listine - izguba pravice - opravičljiva zamuda stranke - pravica do sodnega varstva
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjevane terjatve, vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih (oziroma v treh) dneh poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. S sklepom o izvršbi sodišče v takšnem primeru torej ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Dolžnik je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložil zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen, pa je vložil pritožbo, zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen. Zato je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz 36. člena ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje (116. do 120. člen ZPP), ki pa predloga ne omejujejo zgolj na zamujen rok za ugovor in pritožbo.
Sodna praksa sicer ni povsem usklajena glede vprašanja, ali je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialni, vendar se v konkretnem primeru pritožbeno sodišče pridružuje stališču, da gre za procesni rok (primerjaj sklepe VSRS I Up 152/2014, II DoR 598/2010 (civilni oddelek), III DoR 108/2014 (gospodarski oddelek)), saj plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pomeni izpolnitev procesne predpostavke, rok za izpolnitev procesne predpostavke pa je po naravi stvari procesni rok. Zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za (redni) ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izključena.
Kadar bi opravičljiva zamuda s plačilom sodne takse rezultirala v izgubi neke strankine pravice v postopku, ko upnik še nima izvršilnega naslova, konkretno pravice do vsebinske odločitve o njenem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je vsebinska obravnava predloga za vrnitev v prejšnje stanje dopustna in ta pravica izhaja že iz 23. člena Ustave Republike Slovenije. Upoštevajoč težo posledic, ki jih ima neplačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (fikcija umika ugovora) je pritožbi zato treba ugoditi.
OZ člen 131, 179, 186, 186/1. ZPP člen 216. ZVZD člen 3, 3-1.
krivdna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za poškodbo pri delu - pojem delodajalca - protipravno ravnanje delodajalca - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - navodila za varno delo - solidarna odškodninska odgovornost - neskrbno ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - poškodba roke - poškodba zapestja - huda telesna poškodba - odškodnina za premoženjsko škodo - tuja pomoč in nega - strošek tuje pomoči in nege - prosti preudarek
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje o odgovornosti zavarovanke tožene stranke kljub temu, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri drugi družbi - agenciji, ki ga je napotila na delo k zavarovanki tožene stranke. Nepomembno je, kdo je tožniku plačeval plačo. Bistvene so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik delal pri zavarovanki tožene stranke, da je bila ona (in ne agencija) tista, ki je organizirala in nadzorovala delovni proces ter odrejala delo tožniku.
Zavarovanka tožene stranke, ki je od tožnika pričakovala pomoč sodelavcu pri prenosu težke gredi z rezili, ob tem, ko nobenega od njiju ni poučila o tem, kako je treba delo opraviti, je odgovorna za škodo, ki mu je ob tem nastala. Res mora tudi delavec sam prispevati k varnemu delu, a to dolžnost je pravilno razlagati v okviru upoštevanja danih navodil in ob razpoložljivih varnostnih ukrepih, ki jih v tem primeru ni bilo. Ravnanje delavca, ki je lahko razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe, mora imeti znake neskrbnega ravnanja; pri delovnih nesrečah je relevantno merilo skrbnosti skrbnost povprečnega ustrezno usposobljenega delavca. Ob stopnji tožnikove usposobljenosti in načinu organizacije dela pri zavarovanki tožene stranke o neskrbnem ravnanju tožnika ni mogoče govoriti. Tudi pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da okoliščina, da tožnik ni opazil (z zaščitnim pokrovom pokritega) noža na desni strani, ki ga je ob odlaganju stroja nazadnje porezal (ob vseh zgoraj izpostavljenih okoliščinah), ne predstavlja neskrbnega ravnanja, ki bi bilo lahko razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti tožene stranke.
plačilo sodne takse - rok za plačilo - plačilni nalog - umik pritožbe
Tožeča stranka v pritožbi priznava, da takse ni plačala v roku, ki je bil določen v plačilnem nalogu, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo, da se šteje, da je tožba tožeče stranke umaknjena.
ZTLR člen 12, 24, 25, 26. ZPN člen 6, 7. SPZ člen 271, 271/2. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZSpo člen 17, 64.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - zemljišče v družbeni lastnini - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - zadruga - lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - športni objekt - črna gradnja - priposestvovanje - nedobrovernost - nelegalna gradnja na tujem zemljišču - stavbna pravica
Zgolj dejstvo, da je imel določen subjekt v trenutku uveljavitve ZZad vknjiženo pravico uporabe, še ne pomeni, da je nepremičnina dejansko spadala v njegovo premoženje. Ni namreč razloga, da bi se pojem pravice uporabe in njene pretvorbe v lastninsko pravico na podlagi ZZad razlagal kako drugače kot v primeru ZLNDL.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 152, 152/1, 221, 221/3, 221h, 221j, 221v, 221z. ZGD-1 člen 55.
prekinitev stečajnega postopka - ponovna prisilna poravnava - predhodni postopek prisilne poravnave - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Sodišče ni obrazložilo, zakaj meni, da vsota terjatev upnikov predlagateljev upniške ponovne prisilne poravnave dosega 50 odstotkov vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Ni pojasnjeno, kakšno je razmerje med terjatvami upnikov predlagateljev ponovne prisilne poravnave v razmerju vseh preizkušenih ter priznanih in verjetno izkazanih terjatev po sklepu o preizkusu terjatev. Pritožnikova terjatev je bila v postopku prisilne poravnave priznana.
sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - razlog smotrnosti - plačilo kupnine - sporno dejstvo - trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogoma sodišča prve stopnje, da gre za spremembo tožbe (za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP)) in da je dopuščena sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP). Sicer ni mogoče soglašati z dodatnim razlogom sodišča prve stopnje, da toženka spremembi tožbe ni nasprotovala, saj pasivnost toženke nima takšnih pravnih posledic (glej 185. člen ZPP), vendar je sprememba vsekakor smotrna, zato je odločitev o njeni dopustitvi pravilna. Sprememba je ekonomična, ker je bilo mogoče izkoristiti že zbrano procesno gradivo in dokončno urediti razmerje med pravdnima strankama. In skladna z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi morala tožnica sicer, kot tudi sama izpostavlja v odgovoru na pritožbo, vložiti novo tožbo.
Da je bila terjatev plačana, je ugovor toženke, glede katerega je toženka (in ne tožnica) tista, ki zanj nosi trditveno in dokazno breme.
narok za glavno obravnavo - nenavzočnost stranke - opravičilo - zavrnitev dokaznega predloga - nepotrebnost - domneva priznanja dejstev
Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo narok za glavno obravnavo v nenavzočnosti toženca in njegove pooblaščenke. Pooblaščenka toženca je prošnjo za prestavitev naroka po elektronski pošti in iz razloga, ker ima (ona) v drugi sodni zadevi razpisano obravnavo, ki se jo mora zanesljivo udeležiti, podala dva dni pred razpisanim narokom in sodišče prve stopnje jo je celo (po elektronski pošti) obvestilo, da njeni prošnji ni ugodilo. Na izvedeni narok 16.11.2018 nista pristopila niti vabljeni toženec niti njegova pooblaščenka.
6. Predlagana dokazna predloga z zaslišanjem toženca in priče M. W. je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo kot nepotrebna, ker ne bi v ničemer pripomogla k drugačnim relevantnim ugotovitvam. Sodišče prve stopnje je namreč lahko razsodilo že na podlagi nespornega dejanskega stanja (glej 214. člen ZPP), zato ni bilo nobene potrebe po izvajanju kakršnihkoli dokazov.
Res je sicer, da so zasebna tožilca in C. C. v svojih izpovedbah navajali v izreku izpodbijane sodbe navedene besede, ki naj bi jih izrekel obdolženec. Vendar je za nedvomno in gotovo sklepanje o tem, ali je obdolženec te besede dejansko izrekel in v zvezi s tem oceno verodostojnosti izpovedb zasebnih tožilcev, nujno potrebno presoditi vse dejanske okoliščine obravnavanega dogodka. To po pravilnih razlogih izpodbijane sodbe pomeni tudi kdaj in v katerem prostoru naj bi obdolženec izrekel očitane besede (ali torej takoj ob prihodu zasebnih tožilcev na dvorišče, ali ob podpisovanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi v poslovnih prostorih, ali pa ob njihovem odhodu) ter tudi, komu od navedenih naj bi obdolženec te besede sploh izrekel. Okvir oziroma podlaga za presojo teh dejstev in okoliščin, je opis obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, in se nanaša na konkretiziran čas izvršitve (okrog 7.30 ure, ob vstopu na dvorišče) in v zvezi s tem konkretiziran kraj oziroma mesto, kjer naj bi obdolženec žalil zasebna tožilca (na dvorišču), ter komu je obdolženec očitane besede izrekel (v njuni prisotnosti C. C.).
Glede na neskladne izpovedbe zasebnih tožilcev in C. C. o teh okoliščinah, so slednje postale bistvene za presojo, ali je obdolženec očitane besede dejansko sploh izrekel. Zato se ni mogoče strinjati s pooblaščencem, da je sodišče tem okoliščinam dalo preveliko težo in se z njimi povsem nepotrebno ukvarjalo.
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. Sodni red člen 77, 77/2.
zavrženje obtožnega predloga - konkretizacija zakonskih znakov - dejanje ni kaznivo dejanje - Sodni red - sedežni red - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlago prvostopenjskega sodišča, ki upošteva presojo Ustavnega sodišče RS, sprejeto v sklepu številka U-I-317/05-9 z dne 4. 12. 2018, da določba drugega odstavka 77. člena Sodnega reda ne ureja položaja strank v kazenskem postopku, pač pa ureja le to, na kateri strani (na levi ali desni strani sodnika) sta na glavni obravnavi v razpravni dvorani mesti strank v postopku. Gre za določbo, ki je po svoji pravni naravi neke vrste "hišno pravilo", ki določa sedežni red v razpravni dvorani, ne pa določba, ki ureja pravice strank v postopku.
Toženec, kateremu poslovna sposobnost sicer ni bila formalno odvzeta, v času roka za odgovor na tožbo in tudi sedaj, ni imel oziroma nima pravdne (procesne) sposobnosti. V obravnavanem primeru je tako bila procesno nesposobnemu tožencu vročena tožba v odgovor, kar pomeni, da je v postopku bil udeležen toženec, ki ni bil in ki ni pravdno sposoben.
odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveščanje upravitelja - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja
Pritožnica ne more uspeti s stališčem, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njene navedbe, ki jih je dala v odgovoru na upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje je njene trditve upoštevalo, saj se je do njih opredelilo, vendar jih je v določenem delu štelo za neutemeljene (glede plače), v določenem delu pa za nedokazane (glede razkritja obstoja skupnega premoženja).
SPZ člen 146, 170, 171, 171/1, 171/2, 171/3, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 177/1. OZ člen 418, 418/1. ZZK-1 člen 6. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 21.
Za takšen učinek prenosa terjatve, glede na določbo 418. člena OZ (torej brez zavarovanja), bi se stranke pogodbe o odstopu terjatve morale izrecno dogovoriti, takšen dogovor pa po oceni sodišča druge stopnje iz 12. člena pogodbe ne izhaja.
Nadalje je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje iz 14. točki obrazložitve, da je za prehod registrske neposestne zastavne pravice potreben vpis novega zastavnega upnika v register in se pri tem sklicuje na pravno teorijo.
Sporazum ima v postopku izvršbe učinek rubeža premičnin (drugi in tretji odstavek 171. člena SPZ).
Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja pa ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon namreč določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen OZ). Vpis v zemljiško knjigo pa je potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1).
pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje velike tatvine - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - izvršitvene oblike - istovrstnost kaznivih dejanj - vlomna tatvina - tatvina na predrzen način - sostorilstvo
Očitana dejanja ne pomenijo enotne dejavnosti v smislu enega samega nadaljevanega kaznivega dejanja, saj gre za različne izvršitvene oblike sicer istovrstnih kaznivih dejanj, pri čemer je eno od dejanj storjeno v sostorilstvu, kaznivo dejanje, opisano pod točko 2 izreka sodbe, je obtoženec izvršil sam in z vdorom prišel v zaprt prostor, pod točko 3 opisano kaznivo dejanje velike tatvine, ki je ostalo pri poskusu, pa je obtoženec poskusil storiti na posebno predrzen način.
Pravilen je sicer zaključek sodišča prve stopnje, da z začasno odredbo sodišče ne more posegati v odločitev izvršilnega sodišča in mu prepovedati izdajo sklepa o izvršbi, vendar slednje tožnica niti ne zahteva.
Tako tožnica ni zatrjevala nevarnosti, da bo zaradi aktivnih ravnanj prvotoženca kot dolžnika po vložitvi tožbe onemogočena oziroma otežena uveljavitev vtoževane terjatve tožnice.
stranska kazen - stranska kazen izgona tujca iz države - izgon tujca iz države
Ker gre za kaznivo dejanje mednarodnih razsežnosti, ker je bil obdolženec po podatkih kazenskega lista Švice že predkaznovan in je tujec, teritorij Republike Slovenije pa je izkoristil za storitev kaznivega dejanja, storitev drugega kaznivega dejanja pa je bila tu odkrita, so pri obdolžencu podani vsi pogoji, da mu sodišče izreče tudi stransko kazen izgona tujca iz države.