CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL00024221
ZDKG člen 7, 7/1, 7/1-2, 11, 11/1, 11/1-2, 11/2, 11/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 213, 213/2.
zaščitena kmetija - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - namen zakona - vmesni sklep o dedovanju - dokazna ocena - usposobljenost za kmetijsko dejavnost - delo na kmetiji - prispevek dediča k ohranitvi zapustnikovega premoženja - volja zapustnika - alkoholizem - neizvedba dokaza - ustrezna trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je v konkurenci med dvema dedičema (sinovoma zapustnikov) glede na zbrano procesno gradivo in ob tehtanju v zakonu določenih kriterijev pravilno uporabilo določbo 7. člena ZDKG.
stroški postopka - dokazovanje z izvedencem - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo
Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, pridobi pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov, ko opravi svojo nalogo.
zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje - pogodbena izključitev nevarnosti - fizični obračun - sodelovanje v pretepu - grdo ravnanje
Še tako nepomembno ravnanje posameznika more prispevati k odločitvi soseda, s katerim sta že dalj časa v sporu, da ga poškoduje, tako široke izključitve kritja pa povprečno skrbna oseba ob sklenitvi nezgodnega zavarovanja ni mogla imeti v mislih. Tako široka interpretacija obravnavane določbe tako ni mogla predstavljati skupnega namena pogodbenih strank. Določba predpostavlja časovno in krajevno povezanost zavarovančevega ravnanja in ravnanja osebe, ki ga je poškodovala.
ZZdrS člen 25. ZZdrS-D člen 6. URS člen 155, 155/1. OZ člen 190.
financiranje iz javnih sredstev - zdravniška specializacija - zahteva za povrnitev stroškov - povrnitev stroškov - povratna veljava predpisov - prepoved retroaktivnosti - neupravičena obogatitev
V času, ko je bila toženi stranki odobrena specializacija, ZZdrS ni določal obveznosti povrnitve stroškov specializacije za primer zavrnitve zaposlitve v regijo, za katero je bila specializacija odobrena. Med trajanjem toženkine specializacije je bil zakon spremenjen tako, da je za takšne situacije uzakonil dolžnost povrnitve stroškov specializacije. Bistvo spora v konkretni zadevi torej je, ali naj sodišče o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloči na podlagi določil zakona, kot so veljale v trenutku, ko je bila toženi stranki specializacija odobrena, ali na podlagi določil zakona, ki je bil medtem, ko je opravljala specializacijo spremenjen.
Specializant, ki se je specializiral za potrebe javnega zdravstva, je pridobil pravico, da se stroški plačujejo iz javnih sredstev na podlagi zakona, ko mu je zbornica specializacijo odobrila. Zato je tožena stranka s trenutkom odobritve specializacije pridobila tudi pravico do „brezplačne“ specializacije. Z odločbo zbornice je bila toženi stranki priznana pravica do plačila stroškov specializacije za celoten čas trajanja specializacije, zato bi bilo z uporabo novele ZZdrS - D, ki je nastopila kasneje, poseženo v načelo zaupanja v pravo.
videz nepristranskosti sodišča - odločanje v predhodnem postopku
Zgolj okoliščina, ki jo navaja zagovornica, da je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu že večkrat odločalo v kazenskih postopkih zoper obdolženca, pa sama po sebi ne more vzbujati dvoma v videz nepristranskosti tega sodišča kot celote, saj je pri tem potrebno upoštevati, da so sodniki pri odločanju v kazenskih postopkih vezani na Ustavo in zakone ter morajo za vsak primer posebej presoditi, ali je obtožba zoper obdolženca glede na okoliščine primera utemeljena ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00048012
URS člen 23. ZIZ člen 29b, 29b/5, 36, 44, 44/3. ZPP člen 116 - 120. ZST-1 člen 1, 1/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - zamuda roka za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - rok za plačilo sodne takse - narava roka - materialni rok - procesni rok - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izvršba na podlagi verodostojne listine - izguba pravice - opravičljiva zamuda stranke - pravica do sodnega varstva
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjevane terjatve, vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih (oziroma v treh) dneh poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. S sklepom o izvršbi sodišče v takšnem primeru torej ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Dolžnik je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložil zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen, pa je vložil pritožbo, zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen. Zato je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz 36. člena ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje (116. do 120. člen ZPP), ki pa predloga ne omejujejo zgolj na zamujen rok za ugovor in pritožbo.
Sodna praksa sicer ni povsem usklajena glede vprašanja, ali je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialni, vendar se v konkretnem primeru pritožbeno sodišče pridružuje stališču, da gre za procesni rok (primerjaj sklepe VSRS I Up 152/2014, II DoR 598/2010 (civilni oddelek), III DoR 108/2014 (gospodarski oddelek)), saj plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pomeni izpolnitev procesne predpostavke, rok za izpolnitev procesne predpostavke pa je po naravi stvari procesni rok. Zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za (redni) ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izključena.
Kadar bi opravičljiva zamuda s plačilom sodne takse rezultirala v izgubi neke strankine pravice v postopku, ko upnik še nima izvršilnega naslova, konkretno pravice do vsebinske odločitve o njenem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je vsebinska obravnava predloga za vrnitev v prejšnje stanje dopustna in ta pravica izhaja že iz 23. člena Ustave Republike Slovenije. Upoštevajoč težo posledic, ki jih ima neplačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (fikcija umika ugovora) je pritožbi zato treba ugoditi.
Pojem osebne vročitve ne pomeni, da mora biti pisanje stranki vročeno v roke, temveč zakon tudi v tem primeru, kadar vročevalec ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, dopušča vročitev s fikcijo.
odločitev o stroških pravdnega postopka - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - kriterij uspeha v pravdi
Sodna praksa v določenih primerih kljub enakemu uspehu pravdnih strank dopušča odstop od navedenega pravila. Ena od okoliščin, ki utemeljuje odstop, je bistveno neravnotežje v višini (upravičenih) stroškov pravdnih strank. Takšno neravnotežje je podano tudi v konkretnem primeru. Tožnik je plačal sodno takso, poleg tega je pravni laik in je bil za enakovredno nastopanje v postopku primoran pooblastiti odvetnika. Njegovi stroški tako znatno odstopajo od stroškov tožene stranke, odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, pa bistveno bolj bremeni njega in ne odraža enakega uspeha pravdnih strank. Pravilna uporaba 154. člena ZPP zato terja, da sodišče izračuna stroške ene in druge stranke, jih pobota in presežek naloži v plačilo toženi stranki.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15. ZD člen 176, 177.
dedovanje s čezmejnimi posledicami (čezmejno dedovanje) - mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - običajno prebivališče zapustnika - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prebivališče dediča - središče življenjskih interesov
Pri razlagi pojma običajno prebivališče zapustnika ob smrti je treba izhajati iz avtonomne opredelitve, ki jo določbi daje pravo EU. Na podlagi Uredbe se navezna okoliščina običajnega prebivališča uporabi za celotno zapuščino. To pomeni, da je določitev običajnega prebivališča dejansko vprašanje, ki ga mora rešiti sodišče, upoštevajoč več meril, ki so primeroma našteta v 23. in 24. točki besedila preambule Uredbe. Za določitev običajnega prebivališča mora organ, ki obravnava dedovanje, oceniti vse okoliščine zapustnikovega življenja v letih pred njegovo smrtjo in ob njegovi smrti, pri čemer mora upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo in kako pogosto je zapustnik bil v zadevni državi, pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Običajno prebivališče mora izkazovati posebej tesno in trdno povezavo z zadevno državo. Bistvena je ugotovitev, v kateri državi je imel zapustnik dejansko središče življenjskih interesov glede na družino in svoje družabno življenje.
stečajni postopek - odmera in plačilo nagrade upravitelja - nagrada upravitelja - razrešitev stečajnega upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - disciplinska komisija - izrek opomina
Upravitelj ne bi bil upravičen do nagrad, če bi bil razrešen zaradi kršitve obveznosti upravitelja.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - neznatna dolžnikova škoda
Tožnica pa ne izkazuje nobene konkretne nevarnosti v smislu 270. člena ZIZ. Zgolj razpolaganje s premoženjem toženca in še to veliko pred vložitvijo predmetne tožbe še ne predstavlja obstoja nevarnosti, da tožnica svoje terjatve ne bo mogla izterjati oziroma, da bo izterjava otežena.
narok za glavno obravnavo - nenavzočnost stranke - opravičilo - zavrnitev dokaznega predloga - nepotrebnost - domneva priznanja dejstev
Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo narok za glavno obravnavo v nenavzočnosti toženca in njegove pooblaščenke. Pooblaščenka toženca je prošnjo za prestavitev naroka po elektronski pošti in iz razloga, ker ima (ona) v drugi sodni zadevi razpisano obravnavo, ki se jo mora zanesljivo udeležiti, podala dva dni pred razpisanim narokom in sodišče prve stopnje jo je celo (po elektronski pošti) obvestilo, da njeni prošnji ni ugodilo. Na izvedeni narok 16.11.2018 nista pristopila niti vabljeni toženec niti njegova pooblaščenka.
6. Predlagana dokazna predloga z zaslišanjem toženca in priče M. W. je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo kot nepotrebna, ker ne bi v ničemer pripomogla k drugačnim relevantnim ugotovitvam. Sodišče prve stopnje je namreč lahko razsodilo že na podlagi nespornega dejanskega stanja (glej 214. člen ZPP), zato ni bilo nobene potrebe po izvajanju kakršnihkoli dokazov.
Pritožba pa nima prav, da v ravnanju tožeče stranke, ko je njena delavka v čitalcu računalnika pustila pametno kartico in računalnik prižgan, ni mogoče zaznati hudo malomarnega ravnanja iz drugega odstavka 120. člena ZPlaSS. Prav iz strokovnega članka, ki ga pritožba povzema, izhaja, da se v sodni praksi šteje, da gre pri karticah z osebno identifikacijsko številko za hudo malomarnost, ko imetnik pusti kartico skupaj z identifikacijsko številko in pritožbeno sodišče meni, da je glede na okoliščine konkretnega primera, ko je tožeča stranka pustila v čitalcu v računalniku kartico in računalnik prižgan, in ko je nato nepooblaščena oseba ravno zaradi tega lahko prebrala tudi geslo, ravnala enako kot da je dala na razpolago kartico s identifikacijsko številko.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1 - 2. KZ-1 člen 174, 174/1.
zahteva za izločitev predsednika senata - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepristranskost sodnika - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
V okviru pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka pritožba neutemeljeno trdi, da bi se moral predsednik senata v predmetni kazenski zadevi izločiti iz sojenja in da je podana kršitev iz 2. točke prvega odstavka člena 371 ZKP. Drži sicer, da je predsednik senata podpisal odločbo opr. št. Bpp 1323/2014 z dne 18. 9. 2014, s katero je bila obtoženčeva prošnja za brezplačno pravno pomoč v postopku preiskave pred Okrožnim sodiščem v Celju (opr. št. I Kpr 19176/2014) zavrnjena kot neutemeljena. Iz citirane odločbe namreč izhaja, da sicer obstaja utemeljen sum za začetek preiskave zoper obtoženca, kot prosilca za brezplačno pravno pomoč, iz nadaljnje obrazložitve te odločbe pa še, da v fazi preiskave niso podane nobene takšne okoliščine, ki bi kazale na to, da je obtoženec, kot prosilec potreboval strokovno pomoč zagovornika že v tej fazi, pri čemer je bil le-ta tudi poučen o tem, da pa v primeru, če bo zoper njega vložena obtožnica, bo prosilec lahko ponovno zaprosil za brezplačno pravno pomoč, kar pa se sicer v nadaljevanju ni zgodilo. Zato ne drži pritožbeni očitek, da se je predsednik senata že kot podpisnik citirane odločbe seznanil z bistvom zadeve in sprejel že stališče glede obravnavane kazenske zadeve, saj obdolženčevi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči sploh ni bilo ugodeno, zaradi česar organ za dodelitev Bpp tudi ni presojal okoliščin in dejstev zadeve, v zvezi s katero je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ni sprejemal nobenih razlogov v skladu s členom 24 ZBPP. Po povedanem pritožbeni očitek o kršitvi 2. točke prvega odstavka člena 371 ZKP ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 420, 420/1, 420/1-2. ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 402/1-4, 402/1-9, 403, 403/3, 404, 404/2, 404/3, 404/5, 521, 522. ZPP člen 108, 108/1, 365, 365-3. ZDavP-2 člen 143, 146.
postopek prisilne likvidacije - nedelovanje poslovodstva - nedelujoče poslovodstvo - prenehanje družbe - razlogi za prenehanje - predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - upravičeni predlagatelj - začetek postopka po uradni dolžnosti - status upnika - postopek davčne izvršbe - nepopoln predlog - poziv sodišča na dopolnitev predloga
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je postopek prisilne likvidacije iz tega razloga (da poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev) mogoče začeti le na predlog upravičenega predlagatelja, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
Peti odstavek 404. člena ZGD-1 ne spreminja v tretjem odstavku 404. člena ZGD-1 določene legitimacije za predlog za prisilno likvidacijo. Ob upoštevanju navedenih določb ZGD-1 pa je po oceni višjega sodišča logičen in pravilen le sklep, da sodišče iz razloga po 3. alineji prvega odstavka 402. člena ZGD-1 sklep o začetku postopka prisilne likvidacije izda zgolj na predlog upravičenega predlagatelja.
SPZ člen 146, 170, 171, 171/1, 171/2, 171/3, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 177/1. OZ člen 418, 418/1. ZZK-1 člen 6. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 21.
Za takšen učinek prenosa terjatve, glede na določbo 418. člena OZ (torej brez zavarovanja), bi se stranke pogodbe o odstopu terjatve morale izrecno dogovoriti, takšen dogovor pa po oceni sodišča druge stopnje iz 12. člena pogodbe ne izhaja.
Nadalje je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje iz 14. točki obrazložitve, da je za prehod registrske neposestne zastavne pravice potreben vpis novega zastavnega upnika v register in se pri tem sklicuje na pravno teorijo.
Sporazum ima v postopku izvršbe učinek rubeža premičnin (drugi in tretji odstavek 171. člena SPZ).
Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja pa ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon namreč določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen OZ). Vpis v zemljiško knjigo pa je potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1).
Zakon o igrah na srečo člen 1. OZ člen 132. ZOPA člen 2, 2/5.
denarna odškodnina - igre na srečo - actio libera in causa - odgovornost igralnice
Prvostopenjsko sodišče stopnje opitosti tožnika ne ocenjuje samo, brez potrebnega strokovnega znanja, kot mu očita pritožba, ampak to oceno povzema iz ambulantnega kartona, z dne 30. 10. 2014 (priloga A4), iz katerega poleg avtoanamneze, v kateri je povzeta izpoved tožnika, da je šel v casino, kjer je na ruleti hotel pridobiti preostanek denarja, vendar je zapravil vse, izhaja tudi psihični status tožnika, ki je sicer imel v organizmu 1,45 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vendar je bil po oceni zdravnika, specialista psihiatrije, luciden, orientiran, pogovorljiv, minimaliziral je nastalo situacijo, tako odvisnost od iger na srečo, kot tudi uživanje alkohola, odgovarjal je adekvatno, bil je koherentnega duktusa, brez pomembnejših odstopanj v razpoloženjski legi, ni bil psihotičen, imel je ohranjene realitetne kontrole, ni bil avto ali heteroagresiven ter popolnoma distanciran od suicidalnih misli in namenov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00026231
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 132, 132/3. ZIZ člen 170. SPZ člen 143.
sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - pravno vprašanje - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - pričakovalna pravica - nesporno dejansko stanje - začetek stečajnega postopka nad toženo stranko - nastanek prisilne hipoteke - pridobitev zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbi - pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - pridobitev ločitvene pravice - zaznamba izvršbe - vpis plombe v zemljiški knjigi
Izpodbijani sklep je pravilen že zato, ker sodišče ni sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, kar je pogoj za prekinitev postopka. Višje sodišče pa se strinja tudi s tem, da gre zgolj za pravno vprašanje, ki niti ni posebej zapleteno in ga zato lahko samo reši sodišče prve stopnje.
Tako iz 170. člena ZIZ kot iz 143. člena SPZ izhaja, da nastane hipoteka na podlagi sodne odločbe - sklepa o izvršbi - z vpisom v zemljiško knjigo. Ker torej sklep o izvršbi ni bil predložen zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi vpisa zaznambe izvršbe, s katerim bi tožeča stranka pridobila hipoteko na nepremičninah, že pred začetkom stečajnega postopka, tožeča stranka na navedenih nepremičninah ni pridobila zastavne pravice. S tem tudi ni pridobila pravice do prednostnega poplačila iz določenega premoženja dolžnika, kar pomeni, da nima ločitvene pravice v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZFPPIPP.
Pravilen je sicer zaključek sodišča prve stopnje, da z začasno odredbo sodišče ne more posegati v odločitev izvršilnega sodišča in mu prepovedati izdajo sklepa o izvršbi, vendar slednje tožnica niti ne zahteva.
Tako tožnica ni zatrjevala nevarnosti, da bo zaradi aktivnih ravnanj prvotoženca kot dolžnika po vložitvi tožbe onemogočena oziroma otežena uveljavitev vtoževane terjatve tožnice.
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. Sodni red člen 77, 77/2.
zavrženje obtožnega predloga - konkretizacija zakonskih znakov - dejanje ni kaznivo dejanje - Sodni red - sedežni red - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlago prvostopenjskega sodišča, ki upošteva presojo Ustavnega sodišče RS, sprejeto v sklepu številka U-I-317/05-9 z dne 4. 12. 2018, da določba drugega odstavka 77. člena Sodnega reda ne ureja položaja strank v kazenskem postopku, pač pa ureja le to, na kateri strani (na levi ali desni strani sodnika) sta na glavni obravnavi v razpravni dvorani mesti strank v postopku. Gre za določbo, ki je po svoji pravni naravi neke vrste "hišno pravilo", ki določa sedežni red v razpravni dvorani, ne pa določba, ki ureja pravice strank v postopku.