V tem plačilnem nalogu je bila tožena stranka opozorjena na možnost vložitve ugovora in da bo o njem odločalo sodišče, ki je plačilni nalog izdalo, torej Okrožno sodišče v Ljubljani. Prav tako je bila opozorjena na pravne posledice neplačila sodne takse v danem roku iz plačilnega naloga oziroma nezaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse v istem roku in sicer, da bo sodišče štelo, da je tožena stranka pritožbo umaknila.
Več kot očitno je, da je sodišču, ki je izdalo plačilni nalog, v zvezi s plačilom sodne takse, za katero je bil izdan, dana pristojnost odločanja tako o ugovoru zoper plačilni nalog, kot tudi o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse za pritožbo. Kako bi sicer sodišče v primeru neplačila sodne takse ali nezaprosila za taksno oprostitev v določenem roku sploh lahko ugotovilo obstoj pravnih posledic neaktivnosti taksnega zavezanca v nakazani smeri.
Prepričljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo toženki jasno, da se zavezuje plačati obveznost iz posojila v primeru, če je posojilojemalec ne bo izpolnil, in da se je "formalnost" pristopa k dolgu, na katero se sklicuje toženka, nanašala na dejstvo, da toženka še ni bila vpisana kot lastnica na skupnem premoženju in ob podpisu pogodbe še ni bilo moč "garantirati" plačilo z nepremičnino. Ne drži torej trditev pritožbe, da ne gre za pristop k dolgu, saj ugotovljeno dejansko stanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz 432. člena OZ.
upravitelj zapuščine - razrešitev upravitelja - naloge upravitelja zapuščine - upravljanje in razpolaganje z dediščino - razpolaganje z zapuščino - spor o obsegu zapuščine
Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da bistvenega očitka, da upravitelj (dedič) na račun znižanja prometa in dohodkov podjetja zapustnika, enormno povečuje dohodke lastnega podjetja, dedinja ni dovolj konkretno izkazala. Povsem realno je pričakovati, da dejavnost brez nosilca dejavnosti (pokojnega) ne bo več poslovala v obsegu, kot bi jo sicer lahko razvijal sam zapustnik. Naloga upravitelja zapuščine je predvsem skrb za ohranitev vrednosti zapuščine za dediče, zato upravitelju tudi ni mogoče očitati, da vrednosti premoženja morda ne povečuje. Da dedič v vlogi upravitelja namerno izkorišča zapustnikovo podjetje v korist svojega, pritožnica samo s predloženimi bilancami oziroma izkazi poslovnega izida podjetja ni izkazala.
ustanovitev nujne poti - kmetijsko zemljišče - služnost vožnje za potrebe kmetijskih zemljišč - služnost vožnje s kmetijsko mehanizacijo - ugovor pasivne legitimacije - sprememba predloga v nepravdnem postopku - subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani - razširitev predloga - ureditev medsebojnih razmerij med lastniki - nasprotni udeleženci - procesni pojem stranke - materialni udeleženci - krog udeležencev postopka - presoja smotrnosti poteka nujne poti - presoja več variant poteka nujne poti - načelo sorazmernosti - načelo najmanjše obremenitve - dokaz z izvedencem - tehtanje okoliščin - dostopna (dovozna) pot na kmetijskem zemljišču - uporaba nove poti - ovirana uporaba nujne poti - oblikovanje zahtevka - oblikovalni in dajatveni zahtevek - dovolitev nujne poti - bodoča potencialna škoda
Po ustaljenih stališčih sodne prakse soglasje nasprotnih udeležencev za razširitev predloga nanje ni potrebno. Krog udeležencev je namreč v nepravdnem postopku drugačen kot v ZPP. Po 19. členu ZNP se formalni (procesni) pojem stranke kombinira z materialnopravnim. Udeleženca postopka nista le predlagatelj, ki zahteva sodno varstvo, in nasprotni udeleženec, zoper katerega je zahtevano sodno varstvo (formalna udeleženca), pač pa tudi vse osebe, na katere se sodna odločba neposredno nanaša, in osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (materialnopravni udeleženci). Tudi njim je treba priznati status udeleženca, da v postopku sodelujejo, se vanj vključujejo in branijo svoje interese.
Po ugotovitvi, da sta oba predloga z vidika kmetijske obdelave in z njo povezanih obremenitev izenačena in da v nobenem primeru ni potrebe po vzpostavitvi tamponirane ali kako drugače posebej utrjene poti, ker zadostuje utrjena površina, ki je zastavljena, je prvo sodišče pritrdilo predlagateljevemu predlogu zato, ker je ugotovilo, da bi upoštevaje sedanjo rabo in morebitno škodo, ki bi lahko nastala na služečem zemljišču, nujna pot manj obremenjevala pritožnikovo nepremičnino kot nepremičnine prvih treh nasprotnih udeležencev.
Sodišče prve stopnje je namreč z ogledom in z izvedencem kmetijske stroke zanesljivo ugotovilo, da je (kmetijska) uporaba pritožnikove parcele manj intenzivna od kmetijske uporabe zemljišč nasprotnih udeležencev.
polnoleten otrok - določitev preživnine za otroka - potrebni pravdni stroški
Po določbi drugega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) so starši otroka, ki se ustrezno šola, dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do polnega 26. leta starosti. Izhajajoč iz citirane določbe se pri polnoletnih otrocih (ti so se načeloma sposobni že sami preživljati) preživninska obveznost staršev presoja po milejših kriterijih kot za mladoletne otroke. Starši za njihovo preživljanje niso več dolžni vlagati izrednih naporov (se žrtvovati) za njihovo preživljanje oziroma za izboljšanje njihove poklicne izobrazbe.
pogodba o upravljanju - stroški vzdrževanja nepremičnin - razdelilnik stroškov - sklicevanje na razdelilnike stroškov - trditveno in dokazno breme
Pritožnica pravilno opozarja, da sodna praksa v določenih primerih dovoljuje odstop od pravila, da manjkajočih trditev ni mogoče nadomeščati s predloženimi dokazi. Sklicevanje na priloge je tako dopustno ob pogoju, da so splošne dejanske navedbe razvidne že iz vlog in gre le za njihovo natančnejše substanciranje, hkrati pa mora biti narava dokaznega gradiva takšna, da od sodišča in nasprotne stranke ne terja zamudnega brskanja po obsežni in nepregledni listinski dokumentaciji, temveč so relevantna dejstva iz njega razvidna na prvi pogled.
Če sodišče v izvršilnem postopku izda sklep o izročitvi, ki zaradi napačne označbe nepremičnin ni sposoben za vpis v zemljiško knjigo, gre lahko za vsebinsko nepravilnost (ki se uveljavlja v postopku s pravnimi sredstvi) ali pa za očitno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom.
krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - določna označba listine - sodišče splošne pristojnosti - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - uporaba specialne določbe - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL)
Upnik je v predlogu označil, da je dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora, in sicer Okrajnega sodišča v Ljubljani in v predlogu za izvršbo določno označil tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti, in sicer pod rubriko dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora na strani 2/2 predloga označil listino DOD. RG. ZAHT. ŠT. 01/2017/03795.
Glede na sklenjen sporazum o krajevni pristojnosti v primeru dolžnikovega ugovora, ki ga je upnik v predlogu za izvršbo uveljavljal in skladno z zakonsko zahtevo listino o sporazumu o krajevni pristojnosti tudi določno označil, je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek nadaljuje pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, za katerega sta se stranki sporazumeli kot krajevno pristojno sodišče, pravilna in zakonita.
Tožnica je rubež terjatve dolžnikovega dolžnika uveljavljala v izvršilnem postopku v skladu z določili ZIZ. Takšna vtoževana terjatev temelji na pravnomočnem sklepu o izvršbi, katerega pravilnosti in zakonitosti v predmetnem postopku ni moč presojati.
delitev solastnine - načini delitve solastnine - fizična delitev - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - civilna delitev - upravičen interes solastnika
Predlagateljica je do 3/8 solastnica parcel, ki so predmet delitve solastnega premoženja, nasprotni udeleženec pa do 5/8. Skladno z drugim odstavkom 70. člena SPZ sodišče, če se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi solastne stvari, odloči o načinu delitve v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. V pritožbenem postopku ni sporno, da sporazuma za civilno delitev med solastnikoma ni bilo, zato je moralo sodišče najprej ugotoviti, ali je fizična delitev nepremičnin mogoča. Iz strokovno obrazloženega mnenja sodnega izvedenca sledi, da je kot najbolj optimalno varianto predlagal fizično delitev stvari v naravi z delnim izplačilom razlike v vrednosti. Sodišče je v zvezi s stavbnimi zemljišči pravilno upoštevalo navedeno varianto, ki je bila tudi najbližja stališčem, ki sta jih med dolgotrajnim postopkom izražala pritožnica in prvi nasprotni udeleženec. Dejanska okoliščina, ki utemeljujejo delitev stavbnih parcel na način, za katerega se je odločilo sodišče v izpodbijanem sklepu, je možnost dostopa do zemljišč in funkcionalno zemljišče za vse objekte.
ZUPJS člen 36. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 12, 12/5, 16, 19. ZSV člen 100, 100/1, 100/4. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (2006) člen 25, 25/3, 28, 28/1.
spor majhne vrednosti - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev za institucionalno varstvo - domska oskrba - doplačilo
Sporna terjatev iz naslova doplačila storitev institucionalnega varstva izvira iz civilnopravnega razmerja med pravdnima strankama, kar izhaja tudi iz Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravic do institucionalnega varstva (Pravilnik), ki na več mestih obveznost doplačevanja storitev za uporabnika pogojuje z dogovorom med zavodom in tretjo osebo, ki bo storitev doplačevala (na primer peti odstavek 12. člena Pravilnika, 16. člen Pravilnika, 19. člen Pravilnika).
delitev solastnine - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - kriteriji za delitev solastnine - predmet postopka - sporazum o delitvi solastnine - razdružitev solastnine - sklenitev sporazuma - realizacija pogodbe - etažna lastnina - fizična delitev - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem
Sporen posamezen del stavbe je bil pravilno evidentiran kot stanovanje.
Čas izgradnje okna, ki osvetljuje posamezni del 3, njegova velikost in morebiten negativen vpliv na izvrševanje njune lastninske pravice ne vplivajo na odločitev o delitvi solastnine in zato niso pravno pomembni. Če imata nasprotna udeleženca iz naslova izgradnje, obstoja ali povečave navedenega okna kakšne zahtevke, jih bosta morala uveljaviti v drugem postopku.
Pravni prednici udeležencev sta sklenili sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino, s katerim sta se dogovorili o načinu delitve celotne solastne nepremičnine (zemljišča in stavbe). Sporazum je bil povzet v vse nadaljnje prodajne pogodbe in v celoti upoštevan pri določitvi predmeta prodaje. Čim je tako, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da o delitvi solastnine ni več mogoče odločati na podlagi kriterijev iz drugega, četrtega, petega in šestega odstavka 70. člena SPZ ali ob upoštevanju določb ZVEtL-1, temveč je predmet obravnavanega postopka le realizacija sklenjenega sporazuma z izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in elaborata parcelacije, ki predstavljata zaključno fazo sporazumne delitve.
Ker iz zavarovalne police ter splošnih in skupnih določil Splošnih pogojev ni razvidno, ali je bila plinska peč zavarovana na novo ali na dejansko vrednost, je sodišče odgovor na izpostavljeno vprašanje utemeljeno iskalo v določbah, ki (specialno) urejajo izplačilo zavarovalnine pri strojelomnem zavarovanju instalacij.
davčna izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - več transakcijskih računov
Po 144. členu ZIZ je bila organizacija za plačilni promet dolžna terjatev poplačati predvsem iz sredstev na dolžničinem računu, preko katerega v skladu s predpisi opravlja plačilni promet (prvi odstavek), v primeru, če na tem računu ni bilo sredstev, pa prenesti na ta račun ustrezen znesek sredstev z drugega dolžničinega računa, v kolikor niso bila ta zarubljena ali po zakonu izvzeta iz izvršbe (drugi odstavek). Že samo citirano zakonsko določilo organizaciji za plačilni promet tako nalaga, da realizira sklep o izvršbi na vseh dolžnikovih računih, ki jih ima dolžnik pri tej organizaciji za plačilni promet. V obravnavanem primeru pa je banki takšno ravnanje še dodatno nalagal sklep o izvršbi, v katerem sta bila citirana oba dolžničina računa.
OZ člen 179, 179/1,179/2. ZPP člen 350, 350/2, 358.
denarna odškodnina - krivdna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Ker pritožnik konkretizirano ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, nasprotna stranka pa odgovora na pritožbo ni podala, je pritožbeno sodišče pri presoji, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno ali ne, vezano na dejstveno podstat, ki izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00024104
ZIZ člen 9, 9/3, 268. ZPP člen 146, 365, 365-1.
začasni zastopnik za sprejem pisanj - pritožbeni rok v postopku izdaje začasne odredbe - prepozna pritožba
Ker je bil začasnemu zastopniku za sprejem pisanj izpodbijani sklep vročen 26. 3. 2019, je osemdnevni rok za vložitev pritožbe potekel 3. 4. 2019. Pritožba, vložena 7. 4. 2019, je zato prepozna.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - vložitev tožbe - nastanek obveznosti plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pravilna odmera sodne takse - odločanje po sodniku posamezniku - pristojnost razpravljajočega sodnika - izdaja sklepa - pravna sposobnost
Ob vložitvi tožbe ali nasprotne tožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni bila plačana, sodišče izda nalog za plačilo sodne takse, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Zoper ta plačilni nalog je tožeča stranka ugovarjala, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom. V skladu s tretjim odstavkom 34.a člena ZST-1 o ugovoru zoper plačilni nalog odloča sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog. Ta plačilni nalog je izdala sodnica, ki zadevo obravnava. Zato ni mogoče trditi, da sodnica, ki je izdala sklep, ni imela pravne sposobnosti za izdajo sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazloženo izpostavilo ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč oceniti, da so v zvezi s pritožnikom izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr. Upoštevajoč v izpodbijanem sklepu prepričljivo podane razloge oziroma same ugotovitve (zaključke) prej omenjene sodne izvedenke, tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da so vsi trije za izrek takega ukrepa potrebni pogoji podani.
pravilna odmera sodne takse - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - takse glede na vrednost predmeta - razlaga določbe
Pritožnica želi višje sodišče prepričati, da se pri izračunu sodne takse pri vrednostih spornega predmeta nad 1.500 EUR po 16. členu ZST-1 ne upoštevajo (ne prištevajo) vmesna povečanja in da je zakon sam s seboj v nasprotju, tj. da je Priloga 1 ZST-1 v nasprotju s 16. členom ZST-1. Ponujena razlaga 16. člena in Priloge 1 ZST-1 je materialnopravno zmotna.