URS člen 23, 25. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 367, 374, 374/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
revizija - direktna revizija - dopuščena revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - novela ZPP-E - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - odločitev o stroških - potrebni stroški - stroški odgovora na revizijo
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka vložila "direktno revizijo", ki ni dovoljena, zato je ravnalo pravilno, ko jo je na podlagi pooblastila iz 374. člena ZPP zavrglo. Pritožbene navedbe tožene stranke, da je bila s takim postopanjem toženi stranki kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP, niso utemeljene. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je ureditev dopuščene revizije tisti model dostopa do vrhovnega sodišča, ki najbolj ustreza njegovi ustavni vlogi ter ki je posledično tudi najbolj v korist učinkovitemu sodnemu varstvu in s tem individualnim ustavnim jamstvom. Zakonodajalec sme v izhodišču prosto presoditi, ali bo mogoče vložiti revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več kot dvostopenjskega sojenja ne zagotavlja. V obravnavanem primeru je bila pravica do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem do učinkovitega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta. Preko te ustavne določbe jo omogoča šele ZPP. Zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva.
ZPP člen 307, 307/4, 317, 317/1, 319, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3. ZIZ člen 17, 17/2, 20a. ZN člen 4.
že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - zavrženje tožbe - izvensodna poravnava po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji - neposredno izvršljiv notarski zapis - nepravnomočna sodba - pritožba zoper sodbo - obstoj izvršilnega naslova - odpoved zahtevku
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Navedeno velja tudi za pritožbeno sodišče, saj zaradi vložene pritožbe sodba sodišča prve stopnje še ni pravnomočna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta se pravdni stranki z izvensodno poravnavo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa dne 26. 4. 2019, dogovorili o plačilu terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka v tej pravdi. Neposredno izvršljiv notarski zapis je namreč izvršilni naslov, kar pomeni, da tožeča stranka že ima podlago za uveljavitev v konkretnem notarskem zapisu dogovorjenih pravic in sodišče ne sme odločiti drugače.
pravna opredelitev kaznivega dejanja - velika tatvina - vlomna tatvina - tatvina na predrzen način - kvalifikatorna okoliščina
Kaznivo dejanje velike tatvine (ki je ostalo pri poskusu) je bilo s tem, ko je obtoženka vdrla v oškodovankin predal že dokončano, zato še dodatna kvalifikatorna okoliščina, da je bilo dejanje storjeno na predrzen način, ne sodi v pravno opredelitev dejanja.
URS člen 15. ZKP člen 18, 335. KZ-1 člen 11, 12, 14, 14/2.
dokazi, pridobljeni v tujini - načelo proste presoje dokazov - pregled telefona - mednarodna pravna pomoč - prevzem pregona zoper državljana Republike Slovenije zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil v tujini - pravna opredelitev kaznivega dejanja - pravna jamstva v kazenskem postopku - zaslišanje soobdolženca kot priče - zaslišanje soobtožencev - skesanec - kontradiktornost - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - zagovor soobdolženca kot dokaz
Pri presoji dokazov, pridobljenih v tujini, velja splošno načelo proste presoje dokazov iz 18. člena ZKP, ki določa, da pravica sodišča in državnih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da presojajo, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena. Sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Sodišče torej ni vezano na zakonska pravila, kako naj ovrednoti posamezni dokaz, vendar pa mora pri tem upoštevati dokazne prepovedi in načela kazenskega postopka, ki jih določa ZKP.
ZPP člen 142, 142/4, 343, 343/4. ZST-1 člen 14a, 14a/3.
pravni interes za pritožbo - fikcija vročitve - začetek teka roka - oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Ker se pravni položaj drugo tožnice zaradi odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša izključno in zgolj na prvo tožnico, v ničemer ne bi izboljšal je višje sodišče njeno pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo zavrglo.
Petnajsti dan bi drugo tožnica lahko še sama dvignila poštno pošiljko, zato ji je bila 31. 1. 2019 pošiljka puščena v hišnem predalčniku. To pa ne pomeni samo po sebi, da je osemdnevni rok za dopolnitev začel teči 1. 2. 2019, ampak že 31. 1. 2019. Sodišče prve stopnje je zato pravilno v razlogih izpodbijanega sklepa razložilo, da je osemdnevni rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse drugi tožnici iztekel 7. 2. 2019 in ne 11. 2. 2019.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL00031460
ZJRM-1 člen 7, 22, 22/1. KZ-1 člen 300, 300/1, 300/3. ZKP člen 372, 372-3, 387. Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4, 4/1.
prekršek in kaznivo dejanje - kazniva dejanja zoper javni red in mir - napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - prekršek zoper javni red in mir - nedostojno vedenje - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb - pravnomočno razsojena zadeva - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočno končan prekrškovni postopek - zakonski znaki prekrška - zakonski znaki kaznivega dejanja - isti historični dogodek - opis prekrška - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - sodba ESČP v zadevi Engel proti Nizozemski - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - beneficium cohaesionis
Primerjalno 7. člen ZJRM-1 in prvi odstavek 22. člena ZJRM-1 v primerjavi z zakonsko dikcijo 300. člena KZ-1 izkazuje, da se dispozicija kaznivega dejanja in prekrškov sicer deloma prekrivajo, vendar gre v konkretnem primeru, ko gre za varstvo javnega reda in miru pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 300. člena KZ-1 še za druge znake, po katerih se to od prekrška razlikuje. Če so zakonski znaki prekrškov vsebovani v zakonskih znakih kaznivega dejanja, kaznivo dejanje pa vsebuje še druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju prekršku pa ne, bo kasnejši kazenski postopek dopusten le, če ne bo izhajal iz enakega opisa dejanja oziroma identičnih ali iz bistveno enakih dejstev, presojo ali gre za isto stvar, pa je potrebno opraviti v vsakem posameznem postopku.
sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - zdravnikova pojasnilna dolžnost
Pritožnikovo poudarjanje, da je svoje sodelovanje pogojeval s tem, da bo tožnik ibogo zaužil na lastno odgovornost, je ob dejstvu, da ni izpolnil svoje pojasnilne dolžnosti oziroma da glede na neizpodbite zaključke sodišča prve stopnje ni postopal tako, kot bi moral, nebistveno. Ker bi o prevzemu tveganja s strani tožnika lahko govorili le v primeru, če bi toženec svojo pojasnilno dolžnost izpolnil (a je ni), pa je neprepričljivo tudi pritožbeno pojasnjevanje, da se tožnik kot odrasel človek lahko odloči za tveganje (oziroma sklicevanje na 140. člen OZ).
OZ člen 147, 147/2, 393, 393/3, 846, 846/1, 847, 847/1, 850.. ZNPosr člen 13, 13/2, 14, 14/2, 17, 20, 23.. ZPP člen 161.
posredniška pogodba - posredovanje pri nakupu nepremičnine - posredniško plačilo - pravica posrednika do plačila - povračilo stroškov posrednika - odgovornost posrednika - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - odškodninska odgovornost posrednika - skrbnost posrednika - kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - škoda, ki jo delavec povzroči tretji osebi - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - vpogled v zapisnik - stroški za zastopanje - deljiva obveznost
Pogodbo o posredovanju je tožnik nesporno sklenil z drugo toženko, družbo, ki se ukvarja s posredovanjem v prometu nepremičnin, ki jo je zastopala prva toženka kot zakonita zastopnica. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni dokazal, da bi imela prva toženka z drugo toženko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožnik ne izpodbija, kot tudi ne ugotovitve, da je v obravnavanem poslu prva toženka sodelovala kot zakonita zastopnica druge toženke. Ker je tako, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da pasivna legitimacija prve toženke ni podana.
Kar se tiče zahtevka za povračilo zneskov provizije in stroškov posredovanja zoper drugo toženko, gre dejansko za vprašanje upravičenosti plačila za opravljeno storitev. Na presojo utemeljenosti zahtevka sama veljavnost kupoprodajne pogodbe ne more vplivati. Posrednik je sicer upravičen do plačila za uspešno opravljeno delo in to pravico načeloma pridobi, ko je sklenjena pogodba, za katero je posredoval (prvi odstavek 846. in prvi odstavek 847. člena OZ), vendar pa v primeru, ko dela v nasprotju s pogodbo oziroma interesi svojega naročitelja, izgubi pravico do posredniškega plačila in do povračila stroškov (850. člen OZ). V tej smeri so bile podane tudi tožnikove trditve.
Če je naročitelju zaradi kršitev nastala še škoda, nepremičninska družba po materialnem pravu za to odgovarja in sicer prav tako ne glede na to, ali je bila kupoprodajna pogodba veljavno sklenjena ali ne. V tem segmentu tožnik ne bo uspešen le v primeru, če bi določen strošek naročitelju nastal v vsakem primeru, neodvisno od očitanih kršitev.
ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - nasilni pregon z doma - zavrnitev predloga - dokazna ocena
Ravnanje nasprotnega udeleženca v dogodkih, s katerimi je predlagateljica utemeljevala izrek predlaganih ukrepov, ne daje podlage za izrek predlaganih ukrepov prepovedi približevanja naslovu predlagateljičinega stalnega bivališča niti prepovedi približevanja njej. Sodišče je v izvedenih dokazih imelo dovolj podlage za tehten dvom o tem, ali je navedenega dne prišlo do fizičnega stika med udeležencema, in za zanesljiv sklep o tem, da se predlagateljica kljub domnevnim grožnjam in pritiskom brata (nasprotnega udeleženca) ni uklonila in kraja dogodka ni zapustila.
odpoved dedovanju v korist sodediča - izjava o sprejemu dediščine - odstop dednega deleža
Odpoved v korist določenega dediča se namreč šteje za izjavo o sprejemu dediščine (ki je nepreklicna) in odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena), ki je lahko tudi delen (drugi odstavek 146. člen ZD).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00024143
KZ-1 člen 87, 87/1.
stranska denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - izterjava denarne kazni
Kot je sicer pravilno izpostavilo prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijane sodbe, se v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), denarna kazen izvrši na zaporni način šele, ko se je ne da prisilno izterjati. Doslej pa je sodišče denarno kazen zoper obsojenega B. Š. poskusilo izterjati le z izvršbo na njegove premičnine, a neuspešno.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4/1. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1100, 1104. OZ člen 179, 182.
prometna nesreča v tujini - pravilna uporaba materialnega prava - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem sporu predstavlja 3. člen Konvencije, ki določa, da se za civilno nepogodbeno odgovornost glede prometnih nesreč uporabi zakonodaja države, v kateri se je pripetila nesreča, torej zakonodaja RH.
kršitev pravice do zasebnosti - nepremoženjska škoda - objava članka - objava na svetovnem spletu - relativno javna osebnost - pravica do svobode izražanja - poseg v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica javnosti do obveščenosti - zadeva javnega pomena
Sodišče druge stopnje kot nesporno ugotavlja, da je tožnik oseba za katero je mogoče trditi, da je t.i. relativno javna oseba, saj je kandidiral za mesto sodnika na sodišču ESČP. Kot javna oseba ima tudi tako manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju bolj, ko je funkcija javna, bolj se ožijo njegove pravice s področja varovane zasebnosti. Sodišče prve stopnje je v svoji odločitvi tehtalo kolizijo zavarovanih pravic, pravico do svobode izražanja s pravico s področja varstva osebnostnih pravic in zasebnosti, 35. člen Ustave RS v zvezi s 179. členom OZ in jih sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema kot pravilne.
Pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka, v danem primeru 7. 12. 2018. Ta določba ZST-1 pa ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po poteku petnajstdnevnega roka, ampak zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo. Ker je toženec takso za pritožbo plačal po izteku 15-dnevnega roka, kar v pritožbi tudi priznava (7. 12. 2018), se v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da je pritožba toženca zoper sodbo I P 549/2016 z dne 25. 7. 2018, vložena 5. 9. 2018, umaknjena.
posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - nedovoljena pritožba - pooblastilo za zastopanje - nepravilno zastopanje
Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, postane celotno procesno gradivo izvršilnega spisa z nadaljevanjem postopka v pravdi tudi procesno gradivo pravdnega spisa. Pravdno sodišče mora torej upoštevati in vsebinsko obravnavati trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo podali že v okviru izvršilnega postopka, ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim
V skladu z 8. točko drugega odstavka 32. člena ZPP so okrožna sodišča pristojna za sojenja v sporih ne glede na vrednost spornega predmeta, med drugim tudi, ko gre za spore, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.
predlog za kazenski pregon - umik predloga - mladoletni oškodovanec
Prvostopenjska sodnica je z izpodbijanim sklepom kazenski zakon prekršila glede vprašanja, ali je podana okoliščina, ki izključuje kazenski pregon, saj je, ko je na podlagi izjave oškodovančeve zakonite zastopnice - matere R. S. z dne 6. 3. 2019 o umiku predloga za pregon zaključila, da so se stekli pogoji za ustavitev kazenskega postopka iz tretjega odstavka 293. člena v zvezi z 2. točko 357. člena ZKP, spregledala določbo 15.a člena KZ-1. Po tej se v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje iz tega zakonika z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletno osebo, glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00025707
KZ-1 člen 216, 216/1. ZKP člen 319, 319/1, 371, 371/1, 371/2.
kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - navzočnost pooblaščenca - navzočnost oškodovanca med zagovorom obdolženca - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - neupravičena izvršba - zloraba izvršbe - standard obrazloženosti prvostopenjske sodbe - krivda - opredelitev do dokazov - zavrženje pritožbe kot prepozne
Sodišče prve stopnje je postopalo v skladu z določbo prvega odstavka 319. člena ZKP, ki določa, da po ugotovitvi obdolženčeve istovetnosti napoti predsednik senata priče in izvedence na kraj, ki je zanje določen in kjer naj počakajo, dokler jih ne pokličejo k zasliševanju. Citirana določba pa ne določa, da bi moral biti iz sodne dvorane napoten tudi pooblaščenec oškodovanca.
Ključno vprašanje pri presoji obdolženčeve krivde za očitano kaznivo dejanje zlorabe izvršbe je namreč, ali je obdolženec kot predsednik društva ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine vedel, ali za izterjavo teh denarnih sredstev obstoji veljavni pravni naslov, kot je naveden verodostojni listini, na podlagi katere je vložil predlog za izvršbo.
Obdolženec je kot predsednik društva ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine vedel, da za uveljavljanje teh zahtevkov društvo ni imelo veljavnega pravnega naslova, zaradi česar sta bila zahtevka neupravičena. Četudi je občni zbor društva na seji sprejel odločitev, da se bodo ta sredstva prisilno izterjala, pa to obdolženca ne razbremeni kazenske odgovornosti, saj je bistveno, da je bil kot predstavnik oziroma kot predsednik društva seznanjen s tem, da za izterjavo tega denarja nima ustrezne pravne podlage.
popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Za pridobivanje podatkov o materilanem položaju stranke in njenih družinskih članov je nujna osebna pisna privolitev strank in njenih družinskih članov.
Podaja kazenske ovadbe po devetem odstavku 148. člena ZKP ali poročila po desetem odstavku istega člena je odvisna od ocene zbranih podatkov s strani policije, to oceno pa nato ponovno opravi državni tožilec, ko odloča o morebitnem kazenskem pregonu osumljenca. Državnemu tožilstvu podana kazenska ovadba zato praviloma nima drugačnih (hujših) posledic za osumljenca od tistih, ki jih ima podano poročilo.