URS člen 19, 19/1, 19/2. ZDZdr člen 2, 2-10, 74, 75, 75/1, 77, 77/1, 77/2.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - ustavna pravica do osebne svobode - najbližja oseba - odklanjanje zdravljenja - duševna motnja - duševna nerazvitost - odvisnost od alkohola
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da niso podani razlogi za odpust udeleženca iz varovanega oddelka SVZ, kamor je bil sprejet po tem, ko je bilo akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno in hkrati, da so podani vsi v 74. členu ZDZdr našteti zakonski pogoji za njegovo nadaljnje zadržanje. Po mnenju pritožbenega sodišča je z izpodbijano odločitvijo zasledovan tako varstveni kot tudi terapevtski cilj. Zgolj oba cilja skupaj lahko utemeljita dopustnost posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo.
V konkretnem primeru je bil ugovor digitalno podpisan, pritožniki so vložili ugovor prek odvetnika, ki je elektronsko vlogo vložil kot zunanji kvalificirani uporabnik.
Pooblaščenec, ne glede na to, kje ima sedež, določene potne stroške ima in v določenem obsegu mu jih je potrebno upoštevati in povrniti, kot če bi sedež imel na območju pristojnega sodišča. V takšnem primeru je treba stranki na račun potnih stroškov pooblaščenca priznati potne stroške od meje delovnega območja sodišča do sedeža sodišča in nazaj.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 67, 67/3, 71. ZNP-1 člen 42.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zdravljenje - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - duševna bolezen - trajanje pridržanja - trajanje prisilnega ukrepa
Nasprotna udeleženka v tem psihofizičnem stanju hudo ogroža svoje zdravje in tudi zdravje in življenje drugih, ker je nepredvidljiva, potencialno tudi heteroagresivna, kar se je pokazalo tudi v dogodkih pred sprejemom na zdravljenje.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Razlogi, s katerimi obsojenka utemeljuje svoj predlog, ne sodijo med druge tehtne razloge, ki so podlaga za prenos krajevne pristojnosti po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP, saj obsojenka v predlogu izraža zgolj nestrinjanje z dosedanjimi odločitvami Okrožnega sodišča v Mariboru v obravnavani zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026090
ZKP člen 220. KZ člen 252, 252/6.
zaseg predmeta - predmet kaznivega dejanja - varnostni ukrep - premoženjska korist - kaznivo dejanje pranja denarja
Pri izvršitvi kaznivega dejanja pranja denarja, denar ne more biti storilčeva last, ker je bil pridobljen s kaznivim dejanjem. Zakon zato določa obvezen odvzem tega denarja. Pojmovno pa je potrebno denar, s katerim je bilo pranje izvršeno, obravnavati kot predmet kaznivega dejanja.
O (ne)vrnitvi zaseženega denarja, kot predmeta kaznivega dejanja, se bo odločalo po tem, ko se bo v dokaznem postopku ugotovilo ali je bil zaseženi denar pridobljen pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Če se bo ugotovilo, da je bil ta denar pridobljen s tem kaznivim dejanjem, bo sledil (obvezen) varnostni ukrep, in sicer (obvezen) odvzem zasežene gotovine po šestem odstavku 252. člena KZ, v nasprotnem primeru pa bo denar vrnjen obtožencu. Do takrat pa je potrebno zaseženo gotovino obravnavati kot zasežen predmet, ki se hrani pri sodišču po 220. členu ZKP.
Tudi v sodno socialnih sporih je treba za zavarovanje denarne terjatve iz 270. člena ZIZ, ali nedenarne terjatve iz 272. člena ZIZ verjetno izkazati, da terjatev obstoji, ali da bo zoper dolžnika nastala ter vsaj še eno od nadaljnjih predpisanih predpostavk. Torej nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja uveljavitev denarne terjatve precej otežena ali onemogočena, oz. pri nedenarni terjatvi nevarnost, da bo onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, oz. da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez začasne odredbe nastale upniku.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - nepristop tožene stranke na narok
Tretji odstavek 454. člena ZPP določa, če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave. Toženka je v ugovoru predlagala lastno zaslišanje in zaslišanje priče, zato je sodišče prve stopnje razpisalo narok, na katerega pa toženka ni pristopila, zato je sodišče na podlagi tretjega odstavka 454. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
ZIZ člen 17, 24, 24/2, 40, 170, 170/2, 194, 194/4.
zavrnitev predloga za izvršbo - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi - prisilna hipoteka
Že sama zaznamba sklepa o izvršbi ima enak učinek kot zaznamba izvršljivosti, ki je vpisana v zemljiški knjigi hkrati s prisilno hipoteko. Zaznamba sklepa o izvršbi učinkuje tudi po ustavitvi predhodnega neuspešnega izvršilnega postopka.
Izvršilno sodišče dovoli izvršbo tudi proti (hipotekarnemu) dolžniku, ki ni kot tak opredeljen v izvršilnem naslovu, je pa pridobil naveden položaj ex lege s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičnini kot izvršilnem predmetu, na kateri je bila ustanovljena prisilna hipoteka v zvezi z obveznostjo iz izvršilnega naslova.
ZST-1 člen 15, 15/1, 15/2. ZST-1 tarifna številka 1111.
sodna taksa - stroški postopka - oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - dolžnost plačila sodne takse kot stroškov postopka nasprotne stranke - dolžnost plačila sodne takse na podlagi načela uspeha
V prvem odstavku 15. člena ZST-1 je določeno, da so takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, del stroškov postopka. Drugi odstavek istega člena pa določa, da mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke. Ker sta bila tožnika oproščena plačila sodne takse, stroškov takse nista priglasila, v postopku pa sta uspela, zato mora takso plačati toženec.
zavrženje obtožnice - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - beg obdolženca
Ali je beg obdolženca začasna ovira iz 3. točke prvega odstavka 352. člena ZKP je dejansko vprašanje, ki mora biti zanesljivo ugotovljeno v konkretni kazenski zadevi, trajati pa mora dalj časa. Predhodno mora sodišče izčrpati vse možne ukrepe za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku. V kolikor tega ne stori, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki v pravdi, če se izkaže za utemeljenega, narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka. Vendar ob zgoraj povzetem ni pritrditi pritožbi, da se je tožena stranka ugovoru zastaranja odpovedala, niti ga ni umaknila, kot zmotno trdi pritožba. Nasprotno, na navedenem naroku je ugovor zastaranja še dodatno utemeljevala, njena navedba, da temelju zahtevka ne nasprotuje, pa je bila dana v zvezi s substanciranjem dokaznega predloga na poziv sodišča in se je očitno nanašala le na odškodninsko odgovornost oziroma po toženi stranki zatrjevan soprispevek tožnika k škodnemu dogodku.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno presojo ugovora zastaranja pravilno oprlo na 352. člen Obligacijskega zakonika (OZ) in se pri tem utemeljeno sklicevalo tudi na ustaljeno sodno prakso, iz katere izhaja, da v primerih, ko je po rednem teku stvari predvideno, da bo škoda kontinuirano in sukcesivno nastajala tudi v prihodnosti, zastaranje terjatve za sukcesivno nastalo škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja, pravočasno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pa je pogoj za uveljavljanje tudi vseh nadaljnjih škod..
Odškodninsko naravo ima tudi rentni zahtevek in tako tudi za zastaranje zahtevka za plačilo denarne rente, ki ga izpostavlja pritožba, velja določba 352. člen OZ.
Terjatev ni bila poplačana v celoti, temveč le v manjšem delu, in nadaljevanje izvršbe tudi v primeru, če dolžnik ne bi podal ugovora po izteku roka, v posledici katerega je upnik podal delni umik predloga za izvršbo, izvršba ne bi tekla oziroma se nadaljevala neutemeljeno in neupravičeno. Stroške ugovora po izteku roka zato ne gre šteti kot s strani upnika neutemeljeno povzročenih stroškov.
ZIZ člen 55, 55-9, 38, 38/5.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16.
Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030343
KZ-1 člen 50, 51, 51/1, 51/1-5, 228, 228/1.
zakonski znak kaznivega dejanja - poslovna goljufija - protipravno pridobljena premoženjska korist - goljufiv namen - direktni naklep - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine
Povzročitev škode oškodovancem na eni strani, hkrati pa pridobitev premoženjske koristi zaradi storitve kaznivega dejanja, sta okoliščini, ki se pri kaznivem dejanju poslovne goljufije ne izključujeta in zaradi navedbe, da je bila zaradi ravnanja obdolžencev pridobljena premoženjska korist, v isti višini pa je za oškodovance nastala premoženjska škoda, opis kaznivega dejanja ni sam s seboj v nasprotju.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izločitev dokazov - podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - obrazloženost odredbe - pravica do svobode gibanja - pravica do zasebnosti - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - načelo sorazmernosti - nedovoljen dokaz
Da s pridobitvijo prometnih podatkov nikakor ni bilo poseženo v obdolženčevo pravico do svobode gibanja, saj se je obdolženec kljub odreditvi tega ukrepa lahko prosto gibal oziroma mu ta pravica ni bila z ničemer omejena, ampak bi kvečjemu s takim nadzorom komunikacij in posledično nadzorom njegovega gibanja, lahko bilo poseženo zgolj v njegovo pravico do zasebnosti.
Izvedba ukrepa po 149.b členu ZKP tako po oceni pritožbenega sodišča ni nesorazmerno posegla v ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine, saj so bili podani tako potrebnost ukrepa kot tudi nujnost tega posega za preiskovanje v smeri odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev teh kaznivih dejanj, upoštevaje obsežnost kriminalne dejavnosti in težo kaznivih dejanj pa je podana tudi sorazmernost s posegom v obdolženčeve ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine.
krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - določna označba listine - sodišče splošne pristojnosti - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - uporaba specialne določbe - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL)
Upnik je v predlogu označil, da je dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora, in sicer Okrajnega sodišča v Ljubljani in v predlogu za izvršbo določno označil tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti, in sicer pod rubriko dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora na strani 2/2 predloga označil listino DOD. RG. ZAHT. ŠT. 01/2017/03795.
Glede na sklenjen sporazum o krajevni pristojnosti v primeru dolžnikovega ugovora, ki ga je upnik v predlogu za izvršbo uveljavljal in skladno z zakonsko zahtevo listino o sporazumu o krajevni pristojnosti tudi določno označil, je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek nadaljuje pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, za katerega sta se stranki sporazumeli kot krajevno pristojno sodišče, pravilna in zakonita.
Tožnica je rubež terjatve dolžnikovega dolžnika uveljavljala v izvršilnem postopku v skladu z določili ZIZ. Takšna vtoževana terjatev temelji na pravnomočnem sklepu o izvršbi, katerega pravilnosti in zakonitosti v predmetnem postopku ni moč presojati.
delitev solastnine - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - kriteriji za delitev solastnine - predmet postopka - sporazum o delitvi solastnine - razdružitev solastnine - sklenitev sporazuma - realizacija pogodbe - etažna lastnina - fizična delitev - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem
Sporen posamezen del stavbe je bil pravilno evidentiran kot stanovanje.
Čas izgradnje okna, ki osvetljuje posamezni del 3, njegova velikost in morebiten negativen vpliv na izvrševanje njune lastninske pravice ne vplivajo na odločitev o delitvi solastnine in zato niso pravno pomembni. Če imata nasprotna udeleženca iz naslova izgradnje, obstoja ali povečave navedenega okna kakšne zahtevke, jih bosta morala uveljaviti v drugem postopku.
Pravni prednici udeležencev sta sklenili sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino, s katerim sta se dogovorili o načinu delitve celotne solastne nepremičnine (zemljišča in stavbe). Sporazum je bil povzet v vse nadaljnje prodajne pogodbe in v celoti upoštevan pri določitvi predmeta prodaje. Čim je tako, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da o delitvi solastnine ni več mogoče odločati na podlagi kriterijev iz drugega, četrtega, petega in šestega odstavka 70. člena SPZ ali ob upoštevanju določb ZVEtL-1, temveč je predmet obravnavanega postopka le realizacija sklenjenega sporazuma z izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in elaborata parcelacije, ki predstavljata zaključno fazo sporazumne delitve.