OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074143
ZOR člen 156, 156/3, 206, 206/3. OZ člen 133, 186. ZPP člen 2, 103, 315, 392.
odškodninska odgovornost - dovoljeni obrati – okoljska škoda – tolerančni prag – normalna škoda – solidarna odgovornost – pollution share liability – market share liabilitiy – vzročna zveza – načelo dispozitivnosti – vmesna sodba – razdelna odgovornost – določitev deležev – ničnost sodne poravnave – raba slovenskega jezika
V vmesni sodbi mora biti določeno, ali gre za solidarno ali za razdelno odgovornost. V primeru razdelne odgovornosti morajo biti že v vmesni sodbi določeni deleži posameznih tožencev.
Razdelna odgovornost je v razmerju do zahtevka za solidarno plačilo nekaj manj (minus) in ne nekaj drugega (aliud).
Pravilo, da morajo biti odločbe izdane v slovenskem jeziku, ne pomeni le tega, da morajo biti uporabljene slovenske besede, marveč da mora besedilo ustrezati celotnemu sklopu slovničnih pravil. Njihov sestavni del je tudi skladnja slovenskega jezika.
Izhodišče reševanja spora v odškodninski pravdi za okoljsko škodo, ki nastaja z obratovanjem dovoljene dejavnosti, mora biti v škodi, ki je zatrjevana in ne v ugotavljanju emisij. Ključno je, ali tako zatrjevana škoda (poslabšanje okolja in zmanjšanje premoženjske koristi zaradi poslabšanja okolja) presega normalne meje. K škodljivemu dejstvu se ozremo šele v naslednjem koraku, ko že vidimo, da je okolje razvrednoteno. Šele tu imamo opraviti s težkim strokovnim vprašanjem, ali obstaja (naravna) vzročna zveza med dejavnostjo posamezne tožene stranke in premoženjsko škodo, ki je posledica poslabšanega ali celo uničenega okolja. Nato sledi še (verjetno) pravno najbolj zahteven korak: kako pravno-vrednotno pripisovati nastalo premoženjsko škodo različnim emitentom.
sporazum o krajevni pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – dva dolžnika – določno označena listina
V primeru ugovora glede neobstoja pravno poslovnega razmerja z upnikom in trditev dolžnika, da z upnikom ni podpisal nobene pogodbe in s tem tudi ne nobenega dogovora o krajevni pristojnosti, je ob specifičnosti konkretnega izvršilnega postopka, ko je upnik vložil predlog za izvršbo zoper pravno osebo in fizično osebo na podlagi istih verodostojnih listin, treba upnika pozvati, da priloži določno označene listine o dogovorjeni krajevni pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0063026
ZGD-1 člen 327, 327/1, 505, 505-8.
odškodninska odgovornost uprave družbe za vzajemno zavarovanje - sklep skupščine kot materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper nekdanjega člana uprave
Tako različnost ureditve v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov poslovodij v družbi z omejeno odgovornostjo in v delniški družbi, kot tudi različnost razmerij med poslovodstvom in skupščino v vsaki od organizacijskih oblik družbe govorita v prid razumevanju, ki je bližje besednemu pomenu določbe, tj. da le omejuje samostojnost uprave družbe v zvezi z odločitvijo o vložitvi odškodninskih zahtevkov proti njenim članom (ali članom nekdanje uprave), te odločitve pa sicer ne izvzema iz kroga njenih pristojnosti.
Prvi odstavek 327. člena ZGD-1 ne določa, da je sklep skupščine delniške družbe materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper (nekdanjega) člana uprave delniške družbe.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071675
ZIZ člen 257, 258. OZ člen 766, 766/3.
zavarovanje s predhodno odredbo - verjetnost obstoja obligacijskega razmerja - mandatna pogodba - podpis pooblastila - naročilo storitve - kolizija interesov med soobdolženci - zastopanje v kazenskem postopku
Mandatna pogodba med odvetnikom in stranko nastane neodvisno od tega, ali do podpisa pooblastila pride ali ne.
Tožnica je morala ugotoviti in izoblikovati mnenje, ali so interesi toženca in soobdolženega v nasprotju. Ker je to zahtevno strokovno opravilo, zvezano s porabo časa, in ker je tožnica storitev zaračunala, je bila storitev izvedena na podlagi toženčevega naročila.
Z listinskimi dokazi je tožnica verjetno izkazala obstoj odplačnega obligacijskega razmerja. To zadošča za zavarovanje terjatve s predhodno odredbo. Šele v pravdnem postopku bo izvedeno dokazovanje, ki bo tudi na osnovi ostalih dokazov potrdilo ali ovrglo obstoj mandatnega razmerja in če je obstajalo, tudi njegovo vsebino.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – preklic izjave o odpovedi dediščini – odpoved dediščini
Izjave o odpovedi dediščini se ne more preklicati. Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je veljaven. Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna, zato ni pomembno, kakšen je obseg prednikovega (zapustničinega) premoženja v času sklenitve sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju.
položaj stranke v zapuščinskem postopku - dedič - ločitveni upnik - zavrženje pritožbe
Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Pritožnika nista zakonita dediča po pokojnem in ločitve zapuščine nista predlagala, zato jima priglasitev njune terjatve, ki je bila prerekana s strani dedinje T. K., ne daje položaja stranke v postopku, zaradi česar njuna pritožba ni dovoljena.
začasna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – blokada računa - neznatna škoda
Upoštevaje vse okoliščine primera (blokiran TRR, časopisne izsledke, začasna odredba zaznovana pri Ajpes na prepoved odtujitve in obremenitve razpolaganja osnovnega kapitala družbe), gre že za takšno nevarnost, da je ni mogoče obravnavati kot zanemarljive.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074133
ZOZP člen 22. OZ člen 9, 961, 952.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zaseg vozila s strani policije – prenehanje obveznosti iz zavarovalne pogodbe
Zakon (OZ, ZOZP) na dejstvo zasega vozila ne navezuje posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. Primerna je analogna uporaba določila, ki se nanaša na prodajo vozila v času trajanja zavarovalne pogodbe, vendar tožnik ni izkazal, da bi o zasegu vozila zavarovalnico obvestil oziroma ni bilo ugotovljeno, da bi bilo vozilo po zasegu na novo zavarovano, niti tega, da do zasega ni bilo nobenega škodnega dogodka. Da bi bilo prenehanje pogodbe v takšni situaciji predvideno v pogodbi, stranki nista trdili.
dokazna ocena - razpravno načelo - zbiranje procesnega gradiva - ugotovitev materialne resnice - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - posredovanje naslova priče
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da bi sodišče v prizadevanju za ugotovitev materialne resnice moralo po uradni dolžnosti opravljati poizvedbe na policiji, zaslišati pričo A. in izvajati druge dokaze. Táko postopanje bi bilo v nasprotju z razpravnim načelom, ki zbiranje procesnega gradiva nalaga strankam. Sodišče ne sme upoštevati ničesar, kar stranki nista zatrjevali, in ne sme izvajati dokazov, ki jih stranki nista predlagali. Izjema je zgolj primer nedovoljenega razpolaganja z zahtevki, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina - postravmatska stresna motnja – zmanjšanje življenjskih aktivnosti . glavoboli
Tožnik je težave, s katerimi se srečuje, opredelil na način, kot jih sam zaznava (tj. kot kronične glavobole ob psihofizičnih naporih). Gre torej za njegovo (subjektivno) zaznavo težav, ki ga pestijo. Na drugi strani pa je izvedenka te konkretne tožnikove težave opredelila (predstavila) v njihovi objektivni pojavni obliki, tj. na način, kot jih obravnava klinično-psihološka stroka. Tožnik je torej težave (oziroma okoliščine, ki predstavljajo zmanjšanje njegovih življenjskih aktivnosti), zaradi katerih trpi duševne bolečine, ustrezno zatrjeval.
Zaradi spremembe lastništva v najem danega poslovnega prostora najemna pogodba preneha le, če najemnik in novi lastnik skleneta novo pogodbo, sicer pa ne.
Dokazni predlog z vpogledom v drug pravdni spis ni bil substanciran, saj stranka ni navedla, v katero listino v spisu naj sodišče vpogleda.
ničnost pravnega posla – denacionalizacija – načelo dobre vere in zaupanja
Razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku, je nično. Namen pravila je ustavitev prometa s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije, zaradi zavarovanja položaja denacionalizacijskih upravičencev. Sodišče pri odločanju o ničnosti ne upošteva dobre vere in načela zaupanja v zemljiško knjigo.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058594
ZFPPIPP člen 351, 351/2, 351/3, 443, 443/6. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2.
nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - ustavitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek
Za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe ni pravno odločilno, da je upnik predlog za nadaljevanje postopka vložil še pred začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, temveč da je v času odločanja o predlogu za nadaljevanje postopka že tekel stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane družbe, zaradi česar predlogu za nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe ni mogoče ugoditi.
Glede vprašanja vpliva stečajnega postopka na prej začete izvršilne postopke je treba uporabiti določbe ZFPPIPP.
krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - nedopusten poseg v stanovanje - priključitev električnega podaljška
Sporen je zgolj materialnopravni zaključek, da takšna napeljava električnega kabla iz stanovanja v drugo stanovanje predstavlja spremembo v stanovanju in vgrajeni opremi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0071705
ZPP člen 83, 83/1, 343, 343/3. ZIZ člen 42. ZZK-1 člen 79.
nedovoljena pritožba – začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - upravičenost za zastopanje - procesna sposobnost - razveljavitev klavzule pravnomočnosti - postopek za zaznambo spora
Obstoj procesnih predpostavk, med drugim tudi upravičenost zastopnika za zastopanje strank oziroma procesna sposobnost in v tem okviru pravilnost zastopanja – vključno z dovoljenjem za opravo procesnih dejanj, se preverja za vsak postopek posebej.
V spisu ni podatkov, da bi bil začasni zastopnik nasprotnim udeležencem (že) postavljen tudi v tem zemljiškoknjižnem postopku. V sporu tudi ni njihovega pooblastila, ki bi ga za zastopanje v tem postopku sami podelili omenjenemu odvetniku. Tako se izkaže, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.
Sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlosti ni mogoče dokazati, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Takšne pravnomočne odločbe pa ne more predstavljati klavzula o izvršljivosti.
pravdni stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic - pravica stranke do odvetnika – potni stroški - združitev pravd
Stranka ima ustavno pravico do zastopanja po odvetniku, četudi da ima sama opravljen pravniški državni izpit, ter pravico do svobodne izbire odvetnika, zato je upravičena do povrnitve stroškov prihoda odvetnika iz kraja, ki je zunaj območja sodišča.