začasna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – blokada računa - neznatna škoda
Upoštevaje vse okoliščine primera (blokiran TRR, časopisne izsledke, začasna odredba zaznovana pri Ajpes na prepoved odtujitve in obremenitve razpolaganja osnovnega kapitala družbe), gre že za takšno nevarnost, da je ni mogoče obravnavati kot zanemarljive.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074143
ZOR člen 156, 156/3, 206, 206/3. OZ člen 133, 186. ZPP člen 2, 103, 315, 392.
odškodninska odgovornost - dovoljeni obrati – okoljska škoda – tolerančni prag – normalna škoda – solidarna odgovornost – pollution share liability – market share liabilitiy – vzročna zveza – načelo dispozitivnosti – vmesna sodba – razdelna odgovornost – določitev deležev – ničnost sodne poravnave – raba slovenskega jezika
V vmesni sodbi mora biti določeno, ali gre za solidarno ali za razdelno odgovornost. V primeru razdelne odgovornosti morajo biti že v vmesni sodbi določeni deleži posameznih tožencev.
Razdelna odgovornost je v razmerju do zahtevka za solidarno plačilo nekaj manj (minus) in ne nekaj drugega (aliud).
Pravilo, da morajo biti odločbe izdane v slovenskem jeziku, ne pomeni le tega, da morajo biti uporabljene slovenske besede, marveč da mora besedilo ustrezati celotnemu sklopu slovničnih pravil. Njihov sestavni del je tudi skladnja slovenskega jezika.
Izhodišče reševanja spora v odškodninski pravdi za okoljsko škodo, ki nastaja z obratovanjem dovoljene dejavnosti, mora biti v škodi, ki je zatrjevana in ne v ugotavljanju emisij. Ključno je, ali tako zatrjevana škoda (poslabšanje okolja in zmanjšanje premoženjske koristi zaradi poslabšanja okolja) presega normalne meje. K škodljivemu dejstvu se ozremo šele v naslednjem koraku, ko že vidimo, da je okolje razvrednoteno. Šele tu imamo opraviti s težkim strokovnim vprašanjem, ali obstaja (naravna) vzročna zveza med dejavnostjo posamezne tožene stranke in premoženjsko škodo, ki je posledica poslabšanega ali celo uničenega okolja. Nato sledi še (verjetno) pravno najbolj zahteven korak: kako pravno-vrednotno pripisovati nastalo premoženjsko škodo različnim emitentom.
Gospodarska pogodba je le tista pogodba, pri kateri imata obe stranki položaj gospodarskega subjekta. Ne zadošča torej, da ima tak položaj le ena pogodbena stranka.
Izgubljeni dobiček je samostojna premoženjska (ekonomska) kategorija, ki predstavlja razliko med prihodki in odhodki, upoštevajoč vsa fiskalna bremena. Njen izračun mora biti razviden že iz same trditvene podlage, čemur tožnika kljub opozorilom nasprotne stranke in sodišča nista zadostila.
Sodišče z dokazi ugotavlja obstoj (pravočasno) zatrjevanih dejstev, pri čemer manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza.
SPZ člen 72, 72/2, 92, 99, 100. ZD člen 145, 145/1, 146, 146/4.
varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice - dedni dogovor - razveljavitev dednega dogovora - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - delitev dediščine - solastnina - skupna lastnina
Dedni dogovor, na podlagi katerega se je tožnik vpisal v zemljiško knjigo, je bil kasneje s sodbo razveljavljen, zato tožnik ni postal lastnik nepremičnin, ne glede na to, da izbrisna tožba ni bila vložena, zaradi česar je še vedno vknjižen v zemljiški knjigi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0063026
ZGD-1 člen 327, 327/1, 505, 505-8.
odškodninska odgovornost uprave družbe za vzajemno zavarovanje - sklep skupščine kot materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper nekdanjega člana uprave
Tako različnost ureditve v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov poslovodij v družbi z omejeno odgovornostjo in v delniški družbi, kot tudi različnost razmerij med poslovodstvom in skupščino v vsaki od organizacijskih oblik družbe govorita v prid razumevanju, ki je bližje besednemu pomenu določbe, tj. da le omejuje samostojnost uprave družbe v zvezi z odločitvijo o vložitvi odškodninskih zahtevkov proti njenim članom (ali članom nekdanje uprave), te odločitve pa sicer ne izvzema iz kroga njenih pristojnosti.
Prvi odstavek 327. člena ZGD-1 ne določa, da je sklep skupščine delniške družbe materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper (nekdanjega) člana uprave delniške družbe.
Določba šestega odstavka 7. člena ZOZP določa zgornjo mejo povračila, ne glede na to, koliko zavarovalnic je poravnalo škodo oziroma plačalo zavarovalnino. Identično velja za primere, ko ista zavarovalnica poravna škodo oškodovancu in/ali plača zavarovalnino, kot tudi če poravna škodo več oškodovancem ali/in plača več zavarovalnin in nenazadnje ko, kot v obravnavanem primeru, odškodnina presega zavarovalno vsoto, zavarovalnica pa ne more zaradi solidarne odgovornosti uveljavljati ugovora izčrpanosti zavarovalne vsote (omejene odgovornosti) in škodo plača iz več zavarovanj (zavarovalnih polic) zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078568
ZPP člen 18, 319. ZArbit člen 11.
pravnomočno razsojena stvar - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - stvarna pristojnost - ničnost potrdila upravne enote - odločanje o zakonitosti upravnih aktov - zavrženje tožbe - ničnost pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše - sodna pristojnost - ugovor sklenjene arbitražne klavzule
Ker ne obstoji objektivna identiteta tožbenega zahtevka, ni moč govoriti o že pravnomočno razsojeni zadevi.
Ničnost predstavlja hujšo obliko neveljavnosti od izpodbojnosti. Pri ničnosti gre za absolutno neveljaven posel, relativna neveljavnost pa se imenuje tudi izpodbojnost. Ta kot milejša oblika neveljavnosti je sankcija za manj intenzivne napake, nastopi pa tedaj, ko je cilj kršene norme v interesu posameznika.
Sodišče splošne pristojnosti ne more odločati o pravilnosti in zakonitosti aktov upravnih organov.
Toženka je v odgovoru na tožbo podala ugovor sklenjene arbitražne klavzule, zato je v skladu s 11. členom ZArbit odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
pravdni stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic - pravica stranke do odvetnika – potni stroški - združitev pravd
Stranka ima ustavno pravico do zastopanja po odvetniku, četudi da ima sama opravljen pravniški državni izpit, ter pravico do svobodne izbire odvetnika, zato je upravičena do povrnitve stroškov prihoda odvetnika iz kraja, ki je zunaj območja sodišča.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - ponovni predlog – res iudicata – litispendenca - enaka vsebina predlaganega zavarovanja - isto dejansko stanje - nebistveno razlikovanje
Za presojo o tem, ali o strankini identični zahtevi za sodno varstvo že teče postopek oziroma je bilo o njej že pravnomočno odločeno, sta pomembna tako obseg in vsebina predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem temelji predlog za izdajo začasne odredbe. Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe z drugo vsebino ali utemeljenega z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oziroma niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvem predlogu.
Učinka litispendence in pravnomočnosti odločitve o predlagani začasni odredbi izključujeta možnost uveljavljanja enakega zavarovanja na enaki dejanski podlagi.
Stranki v Sporazumu o začasnem zadržanju Pogodbe nista predvideli možnosti enostranskega odstopa od Pogodbe in tudi nista opredelili, do kdaj najdlje traja (začasno) zadržanje pogodbe, za ponovno aktivacijo Pogodbe pa sta v sporazumu predvideli pogoje.
Pridržek lastninske pravice je v funkciji varovanja upnika in ne dolžnika, kar pomeni, da ima upnik pravico izbirati, da zahteva izpolnitev obveznosti ali vrnitev stvari.
Pomen poroštvene zaveze je v zavarovanju izpolnitve dolžnikove obveznosti, temeljni značilnosti poroštva pa sta subsidiarnost in akcesornost. Porok tako praviloma jamči za celotno obveznost glavnega dolžnika.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071675
ZIZ člen 257, 258. OZ člen 766, 766/3.
zavarovanje s predhodno odredbo - verjetnost obstoja obligacijskega razmerja - mandatna pogodba - podpis pooblastila - naročilo storitve - kolizija interesov med soobdolženci - zastopanje v kazenskem postopku
Mandatna pogodba med odvetnikom in stranko nastane neodvisno od tega, ali do podpisa pooblastila pride ali ne.
Tožnica je morala ugotoviti in izoblikovati mnenje, ali so interesi toženca in soobdolženega v nasprotju. Ker je to zahtevno strokovno opravilo, zvezano s porabo časa, in ker je tožnica storitev zaračunala, je bila storitev izvedena na podlagi toženčevega naročila.
Z listinskimi dokazi je tožnica verjetno izkazala obstoj odplačnega obligacijskega razmerja. To zadošča za zavarovanje terjatve s predhodno odredbo. Šele v pravdnem postopku bo izvedeno dokazovanje, ki bo tudi na osnovi ostalih dokazov potrdilo ali ovrglo obstoj mandatnega razmerja in če je obstajalo, tudi njegovo vsebino.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – preklic izjave o odpovedi dediščini – odpoved dediščini
Izjave o odpovedi dediščini se ne more preklicati. Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je veljaven. Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna, zato ni pomembno, kakšen je obseg prednikovega (zapustničinega) premoženja v času sklenitve sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju.
začasna odredba – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – ogroženost otroka
Začasna odredba v sporih o varstvu in vzgoji, preživljanju in stikih se izda takrat, ko je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe, ter se ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
prekinitev postopka - oporoka - pravno razmerje z mednarodnim elementom - državljan RS - notarska oporoka sestavljena v Nemčiji - sodelovanje prič - formalna veljavnost oporoke
Za sestavo veljavne notarske (javne) oporoke po določbah BGB ni obvezno sodelovanje prič.
69. člen ZD ne vpliva na presojo veljavnosti zapustnikove oporoke. Ta določba ne pomeni, da lahko napravi državljan RS oporoko v tujini le na ta način. Oporoka, sestavljena v tujini v skladu z 69. členom ZD, predstavlja zgolj obliko oporoke, izpeljane iz sodne oporoke. Stvar oporočitelja je, za kakšno obliko oporoke se bo odločil.
Zapustnikova oporoka je glede oblike veljavna tudi v Republiki Sloveniji, ker je bila sestavljena v obliki, ki je veljavna po pravnem redu Nemčije kot pravu kraja, kjer je bila oporoka sestavljena.
Vprašanje veljavnosti pogodbe o kratkoročnem kreditu, o katerem teče gospodarski spor, ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tem postopku zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Do odločitve v gospodarskem sporu ima tožnik ne le zapadlo terjatev, temveč tudi izvršilni naslov, saj je bila pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V primeru ugotovitve ničnosti pogodbe pa bo imel tožnik vseeno zahtevek zoper njega, le da na drugačni pravni podlagi, saj bo toženec dolžan vrniti, kar je prejel.
ZDSS-1 člen 63. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 71.
kategorija invalidnosti - nova invalidnost - izvedensko mnenje
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, naj se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, neutemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071696
ZPP člen 243. OZ člen 352.
odškodninska odgovornost – zdrs motornega vozila – opredelitev sodišča do pomembnih okoliščin – dokazna ocena – dokaz z izvedencem – lastno strokovno znanje sodišča – področje medicine – pravica do izjave – ugovor zastaranja – stabilizacija zdravstvenega stanja
Prvo sodišče je menilo, da zaradi lastnega strokovnega znanja, sodelovanje izvedenca ni potrebno. Pri ugotavljanju navedenih dejstev je potrebno posebno znanje s področja medicine in ne le splošna znanja, zato bi moralo prvo sodišče, v kolikor takšna strokovna znanja ima, pravdne stranke med pravdo seznaniti s strokovnimi stališči, jim podati svoj izvid in mnenje, kot je to naloga izvedenca, da bi stranke lahko na takšno mnenje dale pripombe. Na ta način bi se strankam omogočilo, da se o relevantnih dejstvih izjavijo, sodišče pa bi po pripombah pravdnih strank moralo znova oceniti, ali razpolaga s strokovnim znanjem, s katerim lahko odgovori na pripombe pravdnih strank. Če bi sodišče po pripombah pravdnih strank ugotovilo, da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če bi nastal dvom v pravilnost podanega mnenja, bi sodišče moralo postaviti izvedenca.