Pridržek lastninske pravice je v funkciji varovanja upnika in ne dolžnika, kar pomeni, da ima upnik pravico izbirati, da zahteva izpolnitev obveznosti ali vrnitev stvari.
Pomen poroštvene zaveze je v zavarovanju izpolnitve dolžnikove obveznosti, temeljni značilnosti poroštva pa sta subsidiarnost in akcesornost. Porok tako praviloma jamči za celotno obveznost glavnega dolžnika.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075466
ZD člen 212.
vpis v zemljiško knjigo - obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo - dodaten sklep o dedovanju
Če je obseg zapuščine sporen med dedičem in tretjim, zapuščinsko sodišče o takšnem sporu ne more odločati, niti takšno vprašanje ne vpliva na tek zapuščinskega postopka. Gre namreč za pravna razmerja, ki niso dednopravne narave in so zato domena pravdnega sodišča.
Gospodarska pogodba je le tista pogodba, pri kateri imata obe stranki položaj gospodarskega subjekta. Ne zadošča torej, da ima tak položaj le ena pogodbena stranka.
Včasih je tožbeni zahtevek, ki se glasi na potek služnostne poti „po obstoječi poti“, lahko tudi dovolj določen, kadar je potek služnostne poti v naravi jasno viden. V situaciji, kot je konkretna, ko v naravi pot ni vidna oziroma je med strankama sporno, kje poteka, pa tak zahtevek ni dovolj določen.
Določbo 13. člena ZST -1 je treba razlagati tako, da lahko stranka predlog za oprostitev plačila taks vloži še v roku, določenem v taksnem plačilnem nalogu.
ZD člen 133, 133/1, 142, 164, 173, 173/3, 175, 221, 221/1. ZPP člen 333, 333/1. 343, 343/3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5.
stranke zapuščinskega postopka – pravica do pritožbe – rok za vložitev pritožbe – upoštevanje pritožbe, vložene po izteku roka
Upnik ni stranka zapuščinskega postopka, saj ne uveljavlja pravice iz zapuščine, zato nima pravice do pritožbe.
Dediči, ki so zamudili rok za vložitev pritožbe, se ne morejo sklicevati na določbo 3. odstavka 173. člena ZD, saj bi s tem, kar navajajo v pritožbi, posegli v pravice upnikov, ki se opirajo na pravnomočen sklep o dedovanju.
Sodišče dodatni sklep o dedovanju izda, kadarkoli, če na kakršen koli način pride do informacije, da je bil zapustnik lastnik premoženja, ki s sklepom o dedovanju ni bilo zajeto. Sodišče prve stopnje tako ni preseglo svojega pooblastila, ko je dodatni sklep o dedovanju izdalo na podlagi dopisa UE Novo mesto.
Pritožnik lahko izpodbija zgolj odločitev sodišča, ki se tiče njegovega pravnega položaja.
položaj stranke v zapuščinskem postopku - dedič - ločitveni upnik - zavrženje pritožbe
Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Pritožnika nista zakonita dediča po pokojnem in ločitve zapuščine nista predlagala, zato jima priglasitev njune terjatve, ki je bila prerekana s strani dedinje T. K., ne daje položaja stranke v postopku, zaradi česar njuna pritožba ni dovoljena.
začasna odredba – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – ogroženost otroka
Začasna odredba v sporih o varstvu in vzgoji, preživljanju in stikih se izda takrat, ko je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe, ter se ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
ZDSS-1 člen 63. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 71.
kategorija invalidnosti - nova invalidnost - izvedensko mnenje
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, naj se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, neutemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071696
ZPP člen 243. OZ člen 352.
odškodninska odgovornost – zdrs motornega vozila – opredelitev sodišča do pomembnih okoliščin – dokazna ocena – dokaz z izvedencem – lastno strokovno znanje sodišča – področje medicine – pravica do izjave – ugovor zastaranja – stabilizacija zdravstvenega stanja
Prvo sodišče je menilo, da zaradi lastnega strokovnega znanja, sodelovanje izvedenca ni potrebno. Pri ugotavljanju navedenih dejstev je potrebno posebno znanje s področja medicine in ne le splošna znanja, zato bi moralo prvo sodišče, v kolikor takšna strokovna znanja ima, pravdne stranke med pravdo seznaniti s strokovnimi stališči, jim podati svoj izvid in mnenje, kot je to naloga izvedenca, da bi stranke lahko na takšno mnenje dale pripombe. Na ta način bi se strankam omogočilo, da se o relevantnih dejstvih izjavijo, sodišče pa bi po pripombah pravdnih strank moralo znova oceniti, ali razpolaga s strokovnim znanjem, s katerim lahko odgovori na pripombe pravdnih strank. Če bi sodišče po pripombah pravdnih strank ugotovilo, da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če bi nastal dvom v pravilnost podanega mnenja, bi sodišče moralo postaviti izvedenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070303
OZ člen 132. ZPP člen 11, 109.
škoda – izgubljeni dobiček – vzročna zveza – črna gradnja – protipravnost – akt državnega organa – žalitev sodišča – denarna - kazen
Tožniki s svojimi navedbami niso zadostili možnosti za sklep, da so utrpeli izgubljeni dobiček, češ da je tožena stranka s svojim protipravnim ravnanjem preprečila povečanje vrednosti njegovega premoženja. Res so navedli, da bi v primeru sklenitve pričakovane pogodbe prejeli kupnino, vendar pa niso navedli, da predmet prodaje tedaj v resnici ni bil toliko vreden, ali pa, da je kasneje ta vrednost padla. Predmet, ki bi ga tožniki lahko prodali kupcu, je namreč še naprej ostal v lasti družbe tožnikov. Premoženjski položaj slednje je torej ostal nespremenjen. Z drugimi besedami – posledica dejstva, da tožniki niso prodali svojih deležev družbe, je zgolj v tem, da je to premoženje še vedno njihovo.
Izgubljeni dobiček je samostojna premoženjska (ekonomska) kategorija, ki predstavlja razliko med prihodki in odhodki, upoštevajoč vsa fiskalna bremena. Njen izračun mora biti razviden že iz same trditvene podlage, čemur tožnika kljub opozorilom nasprotne stranke in sodišča nista zadostila.
Sodišče z dokazi ugotavlja obstoj (pravočasno) zatrjevanih dejstev, pri čemer manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza.
Zaradi spremembe lastništva v najem danega poslovnega prostora najemna pogodba preneha le, če najemnik in novi lastnik skleneta novo pogodbo, sicer pa ne.
Dokazni predlog z vpogledom v drug pravdni spis ni bil substanciran, saj stranka ni navedla, v katero listino v spisu naj sodišče vpogleda.
ničnost pravnega posla – denacionalizacija – načelo dobre vere in zaupanja
Razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku, je nično. Namen pravila je ustavitev prometa s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije, zaradi zavarovanja položaja denacionalizacijskih upravičencev. Sodišče pri odločanju o ničnosti ne upošteva dobre vere in načela zaupanja v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074128
OZ člen 131, 133, 133/3. ZPP člen 316, 316/4.
odškodninska odgovornost – opravljanje dela po pogodbi – protipravno ravnanje – skrbnost - pripoznava zahtevka – preklic pripoznave
Skrbnost ravnanja stranke, ki opravi delo po pogodbi, ni le merilo za stopnjo krivde, temveč hkrati tudi merilo protipravnega ravnanja.
Če se izkaže, da je zaradi neskrbnega ravnanja toženca nastala škoda oziroma je ta večja kot bi bila, če bi bilo popravilo opravljeno tako, kot je treba, je podana njegova odškodninska odgovornost.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – postavitev prometnega znaka – trčenje kolesarja v prometni znak, postavljenega na kolesarski stezi – prispevek oškodovanca – višina nepremoženjske škode – odškodnina za pomoč drugega
Glede na to, da je bil prometni znak, ki je stal na kolesarski stezi, postavljen v nasprotju s pravili, tožnik pa bi ob pazljivosti, ki se pričakuje od povprečnega udeleženca v prometu, mogel in moral zaznati oviro in bi se ob dani vidljivosti in hitrosti pred njo lahko ustavil, teži njegovega neskrbnega ravnanja v danem primeru ustreza 20 % prispevek k nastanku škode.
protipravno ravnanje - nekvalitetna izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja - vzrok nastanka škode - razlog za zastajanje vode na parceli - pomanjkljivo odvajanje meteorne vode s parcele - zastaranje odškodninskega zahtevka - vedenje o storilcu škode
V obravnavani zadevi ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke, saj tožeča stranka ni uspela izkazati, da ji zaradi nekvalitetne izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja nastaja premoženjska škoda; zahtevek pa je neutemeljen tudi zaradi zastaranja.
Vedenje o storilcu škode ni vedenje o odgovornosti, temveč o storitvi škode kot dejstvu.
Vprašanje veljavnosti pogodbe o kratkoročnem kreditu, o katerem teče gospodarski spor, ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tem postopku zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Do odločitve v gospodarskem sporu ima tožnik ne le zapadlo terjatev, temveč tudi izvršilni naslov, saj je bila pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V primeru ugotovitve ničnosti pogodbe pa bo imel tožnik vseeno zahtevek zoper njega, le da na drugačni pravni podlagi, saj bo toženec dolžan vrniti, kar je prejel.
Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek (za razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju) zavrnilo (odločitev je pravnomočna), ugodilo je le podrejenemu tožbenemu zahtevku (za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju). Ni izkazano, da bi s podrejenim zahtevkom sploh nastali kakšni stroški. Toženka tudi ni mogla dati povoda za tožbo v obsegu podrejenega zahtevka. Stroškovna odločitev, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške, je zato pravilna.