JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063629
OZ člen 9, 239, 239/1, 990, 991. ZPP člen 212. ZJN-2 člen 24, 24/1 29, 29/1, 29/1-2, 92.
pravica do finančnih popravkov –postopek oddaje javnega naročila – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – konzorcijska pogodba – trditveno in dokazno breme
Temeljna značilnost konzorcijske pogodbe je skupni namen članov konzorcija, ki ga člani lahko dosežejo s svojimi prispevki v denarju, stvareh, pravicah, terjatvah, storitvah, dopustitvah ali opustitvah, ki imajo premoženjsko vrednost. Ker je pri oddaji skupne ponudbe bistveno skupno doseganje zahtev in pogojev, ki jih je določil naročnik, velja, da mora vse pogoje, ki jih v zvezi z osnovno sposobnostjo kandidata zahteva naročnik, izpolnjevati vsak ponudnik v skupnem nastopu in da mora vsak od njih za to predložiti tudi zahtevana dokazila.
Namen finančnih popravkov je zaščita finančnih interesov Evropske Unije. Nepravilnosti, ugotovljene pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, glede na besedilo Smernic pomenijo vsako kršitev zakonodaje, ki je ali bi lahko škodljivo vplivala na proračun EU ali proračunska sredstva, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev bodisi z neupravičenimi izdatki. Tožena stranka bi tako morala podati tudi ustrezno trditveno podlago, da zamenjava ponudnikov v postopku javnega naročanja, s katerim je bila sicer ustrezno seznanjena že v fazi podpisa Pogodbe, predstavlja takšno kršitev pravil javnega naročanja, ki je oziroma bi lahko škodljivo vplivala na porabo proračunskih sredstev.
dokazna ocena - razpravno načelo - zbiranje procesnega gradiva - ugotovitev materialne resnice - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - posredovanje naslova priče
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da bi sodišče v prizadevanju za ugotovitev materialne resnice moralo po uradni dolžnosti opravljati poizvedbe na policiji, zaslišati pričo A. in izvajati druge dokaze. Táko postopanje bi bilo v nasprotju z razpravnim načelom, ki zbiranje procesnega gradiva nalaga strankam. Sodišče ne sme upoštevati ničesar, kar stranki nista zatrjevali, in ne sme izvajati dokazov, ki jih stranki nista predlagali. Izjema je zgolj primer nedovoljenega razpolaganja z zahtevki, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071675
ZIZ člen 257, 258. OZ člen 766, 766/3.
zavarovanje s predhodno odredbo - verjetnost obstoja obligacijskega razmerja - mandatna pogodba - podpis pooblastila - naročilo storitve - kolizija interesov med soobdolženci - zastopanje v kazenskem postopku
Mandatna pogodba med odvetnikom in stranko nastane neodvisno od tega, ali do podpisa pooblastila pride ali ne.
Tožnica je morala ugotoviti in izoblikovati mnenje, ali so interesi toženca in soobdolženega v nasprotju. Ker je to zahtevno strokovno opravilo, zvezano s porabo časa, in ker je tožnica storitev zaračunala, je bila storitev izvedena na podlagi toženčevega naročila.
Z listinskimi dokazi je tožnica verjetno izkazala obstoj odplačnega obligacijskega razmerja. To zadošča za zavarovanje terjatve s predhodno odredbo. Šele v pravdnem postopku bo izvedeno dokazovanje, ki bo tudi na osnovi ostalih dokazov potrdilo ali ovrglo obstoj mandatnega razmerja in če je obstajalo, tudi njegovo vsebino.
Včasih je tožbeni zahtevek, ki se glasi na potek služnostne poti „po obstoječi poti“, lahko tudi dovolj določen, kadar je potek služnostne poti v naravi jasno viden. V situaciji, kot je konkretna, ko v naravi pot ni vidna oziroma je med strankama sporno, kje poteka, pa tak zahtevek ni dovolj določen.
Ker je tožnik določno zahteval znižanje preživnine, strankama in sodišču pa je bilo tudi znano, katera z izvršilnim naslovom določena preživnina naj bi se v postopku znižala, je njegova vloga primerna za obravnavanje in ni podlage za njeno zavrženje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074128
OZ člen 131, 133, 133/3. ZPP člen 316, 316/4.
odškodninska odgovornost – opravljanje dela po pogodbi – protipravno ravnanje – skrbnost - pripoznava zahtevka – preklic pripoznave
Skrbnost ravnanja stranke, ki opravi delo po pogodbi, ni le merilo za stopnjo krivde, temveč hkrati tudi merilo protipravnega ravnanja.
Če se izkaže, da je zaradi neskrbnega ravnanja toženca nastala škoda oziroma je ta večja kot bi bila, če bi bilo popravilo opravljeno tako, kot je treba, je podana njegova odškodninska odgovornost.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074133
ZOZP člen 22. OZ člen 9, 961, 952.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zaseg vozila s strani policije – prenehanje obveznosti iz zavarovalne pogodbe
Zakon (OZ, ZOZP) na dejstvo zasega vozila ne navezuje posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. Primerna je analogna uporaba določila, ki se nanaša na prodajo vozila v času trajanja zavarovalne pogodbe, vendar tožnik ni izkazal, da bi o zasegu vozila zavarovalnico obvestil oziroma ni bilo ugotovljeno, da bi bilo vozilo po zasegu na novo zavarovano, niti tega, da do zasega ni bilo nobenega škodnega dogodka. Da bi bilo prenehanje pogodbe v takšni situaciji predvideno v pogodbi, stranki nista trdili.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079072
OZ člen 171, 171/1, 179.
profesionalna skrbnost – luknja v tlaku – deljena odgovornost – sorazmerno zmanjšana odškodnina – ravnanje povprečno skrbnega pešca – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – zlom stopalnice – dokazni predlog
Tožnica bi morala biti nekoliko pazljivejša, ker se je v času nezgode že mračilo in ker je bilo cestišče na kraju njene nezgode tlakovano z granitnimi kockami. V enakih okoliščinah bi bil povprečno skrben pešec pozornejši in tudi tožnica bi se zdrsu tako lahko izognila. Ker pa je šlo za manjšo in slabše opazno luknjo v tlaku, pri čemer mesto te poškodbe ni bilo ne zavarovano in ne označeno, znaša tožničina sokrivda za nastalo škodo zgolj 20 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078579
ZUKZ člen 19. OZ člen 364.
razmerje z mednarodnim elementom - vsebina tujega prava - kreditna pogodba - poroštvo - ugovor zastaranja – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja - sprememba prvotne pogodbe - dokazno breme za višino dogovorjenih zamudnih bresti
V obravnavani zadevi gre za materialnopravno razmerje z mednarodnim elementom, zato je potrebno prvenstveno uporabiti pravo, ki sta ga pogodbeni stranki izbrali. Tako iz kreditne pogodbe kot iz poroštvene pogodbe izhaja, da sta se stranki dogovorili za uporabo avstrijskega prava, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi v zvezi z ugovorom zastaranja.
Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, pripoznava pravice, da te nekdo terja za to izpolnitev, torej da si nekomu dolžan, pa je nedvomno bila podana s tem, ko je toženec v dopisu potrdil obstoj neporavnane obveznosti njega kot poroka in navedel, da nima namena izigrati tožnice in zadeve zavlačevati, ob hkratnem predlogu po prenovitvi kreditne obveznosti tako, da bi sam stopil na mesto glavnega dolžnika.
V dopisu toženec priznava obstoj obveznosti, hkrati pa predlaga novo rešitev spornih razmerij s spremembo prvotne pogodbe, tako da bi sam vstopil v položaj glavnega dolžnika. Toženec je s tem dopisom očitno želel doseči nov dogovor s tožečo stranko, ni pa mogoče šteti, da bi bil podan nov pravni naslov, ki bi nadomeščal prejšnje pogodbeno razmerje.
pravdni stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic - pravica stranke do odvetnika – potni stroški - združitev pravd
Stranka ima ustavno pravico do zastopanja po odvetniku, četudi da ima sama opravljen pravniški državni izpit, ter pravico do svobodne izbire odvetnika, zato je upravičena do povrnitve stroškov prihoda odvetnika iz kraja, ki je zunaj območja sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078568
ZPP člen 18, 319. ZArbit člen 11.
pravnomočno razsojena stvar - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - stvarna pristojnost - ničnost potrdila upravne enote - odločanje o zakonitosti upravnih aktov - zavrženje tožbe - ničnost pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše - sodna pristojnost - ugovor sklenjene arbitražne klavzule
Ker ne obstoji objektivna identiteta tožbenega zahtevka, ni moč govoriti o že pravnomočno razsojeni zadevi.
Ničnost predstavlja hujšo obliko neveljavnosti od izpodbojnosti. Pri ničnosti gre za absolutno neveljaven posel, relativna neveljavnost pa se imenuje tudi izpodbojnost. Ta kot milejša oblika neveljavnosti je sankcija za manj intenzivne napake, nastopi pa tedaj, ko je cilj kršene norme v interesu posameznika.
Sodišče splošne pristojnosti ne more odločati o pravilnosti in zakonitosti aktov upravnih organov.
Toženka je v odgovoru na tožbo podala ugovor sklenjene arbitražne klavzule, zato je v skladu s 11. členom ZArbit odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
ZDSS-1 člen 63. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 71.
kategorija invalidnosti - nova invalidnost - izvedensko mnenje
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, naj se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, neutemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071696
ZPP člen 243. OZ člen 352.
odškodninska odgovornost – zdrs motornega vozila – opredelitev sodišča do pomembnih okoliščin – dokazna ocena – dokaz z izvedencem – lastno strokovno znanje sodišča – področje medicine – pravica do izjave – ugovor zastaranja – stabilizacija zdravstvenega stanja
Prvo sodišče je menilo, da zaradi lastnega strokovnega znanja, sodelovanje izvedenca ni potrebno. Pri ugotavljanju navedenih dejstev je potrebno posebno znanje s področja medicine in ne le splošna znanja, zato bi moralo prvo sodišče, v kolikor takšna strokovna znanja ima, pravdne stranke med pravdo seznaniti s strokovnimi stališči, jim podati svoj izvid in mnenje, kot je to naloga izvedenca, da bi stranke lahko na takšno mnenje dale pripombe. Na ta način bi se strankam omogočilo, da se o relevantnih dejstvih izjavijo, sodišče pa bi po pripombah pravdnih strank moralo znova oceniti, ali razpolaga s strokovnim znanjem, s katerim lahko odgovori na pripombe pravdnih strank. Če bi sodišče po pripombah pravdnih strank ugotovilo, da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če bi nastal dvom v pravilnost podanega mnenja, bi sodišče moralo postaviti izvedenca.
Stranki v Sporazumu o začasnem zadržanju Pogodbe nista predvideli možnosti enostranskega odstopa od Pogodbe in tudi nista opredelili, do kdaj najdlje traja (začasno) zadržanje pogodbe, za ponovno aktivacijo Pogodbe pa sta v sporazumu predvideli pogoje.
Dolgovi zapustnika so tiste obveznosti, ki izhajajo od samega zapustnika, dolgovi zapuščine pa so obveznosti, ki nastanejo šele po zapustnikovi smrti, torej po uvedbi dedovanja. Za ene in druge velja osebna odgovornost dediča. Ta se kaže v tem, da upnik zahtevke za izplačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak samo proti dediču, in v tem, da dedič odgovarja zanje z vsem svojim premoženjem, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Upniki lahko začnejo pravdo bodisi pred ali po izdaji sklepa o dedovanju.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058594
ZFPPIPP člen 351, 351/2, 351/3, 443, 443/6. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2.
nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - ustavitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek
Za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe ni pravno odločilno, da je upnik predlog za nadaljevanje postopka vložil še pred začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, temveč da je v času odločanja o predlogu za nadaljevanje postopka že tekel stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane družbe, zaradi česar predlogu za nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe ni mogoče ugoditi.
Glede vprašanja vpliva stečajnega postopka na prej začete izvršilne postopke je treba uporabiti določbe ZFPPIPP.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – postavitev prometnega znaka – trčenje kolesarja v prometni znak, postavljenega na kolesarski stezi – prispevek oškodovanca – višina nepremoženjske škode – odškodnina za pomoč drugega
Glede na to, da je bil prometni znak, ki je stal na kolesarski stezi, postavljen v nasprotju s pravili, tožnik pa bi ob pazljivosti, ki se pričakuje od povprečnega udeleženca v prometu, mogel in moral zaznati oviro in bi se ob dani vidljivosti in hitrosti pred njo lahko ustavil, teži njegovega neskrbnega ravnanja v danem primeru ustreza 20 % prispevek k nastanku škode.