ZD člen 133, 133/1, 142, 164, 173, 173/3, 175, 221, 221/1. ZPP člen 333, 333/1. 343, 343/3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5.
stranke zapuščinskega postopka – pravica do pritožbe – rok za vložitev pritožbe – upoštevanje pritožbe, vložene po izteku roka
Upnik ni stranka zapuščinskega postopka, saj ne uveljavlja pravice iz zapuščine, zato nima pravice do pritožbe.
Dediči, ki so zamudili rok za vložitev pritožbe, se ne morejo sklicevati na določbo 3. odstavka 173. člena ZD, saj bi s tem, kar navajajo v pritožbi, posegli v pravice upnikov, ki se opirajo na pravnomočen sklep o dedovanju.
Sodišče dodatni sklep o dedovanju izda, kadarkoli, če na kakršen koli način pride do informacije, da je bil zapustnik lastnik premoženja, ki s sklepom o dedovanju ni bilo zajeto. Sodišče prve stopnje tako ni preseglo svojega pooblastila, ko je dodatni sklep o dedovanju izdalo na podlagi dopisa UE Novo mesto.
Pritožnik lahko izpodbija zgolj odločitev sodišča, ki se tiče njegovega pravnega položaja.
Dolgovi zapustnika so tiste obveznosti, ki izhajajo od samega zapustnika, dolgovi zapuščine pa so obveznosti, ki nastanejo šele po zapustnikovi smrti, torej po uvedbi dedovanja. Za ene in druge velja osebna odgovornost dediča. Ta se kaže v tem, da upnik zahtevke za izplačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak samo proti dediču, in v tem, da dedič odgovarja zanje z vsem svojim premoženjem, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Upniki lahko začnejo pravdo bodisi pred ali po izdaji sklepa o dedovanju.
pravdni stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic - pravica stranke do odvetnika – potni stroški - združitev pravd
Stranka ima ustavno pravico do zastopanja po odvetniku, četudi da ima sama opravljen pravniški državni izpit, ter pravico do svobodne izbire odvetnika, zato je upravičena do povrnitve stroškov prihoda odvetnika iz kraja, ki je zunaj območja sodišča.
Zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti je dajatveni. Vendar pa sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja, zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti. S tem, ko se najprej ugotovi način motenja posesti, se le določno opredeli dajatveni tožbeni zahtevek v motenjski pravdi.
Dejstvo, da je imel pooblastilo lastnika, toženca ne razbremeni pasivne legitimacije. Ugotovljena motilna dejanja je naročil toženec, jih nadzoroval, do njih se ni ogradil. Do ugotovljenega motenja zadnje mirne posesti tožnice je tako prišlo prav zaradi dejanj toženca; aktivno je deloval, da so bila motilna dejanja izvršena.
krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - nedopusten poseg v stanovanje - priključitev električnega podaljška
Sporen je zgolj materialnopravni zaključek, da takšna napeljava električnega kabla iz stanovanja v drugo stanovanje predstavlja spremembo v stanovanju in vgrajeni opremi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078568
ZPP člen 18, 319. ZArbit člen 11.
pravnomočno razsojena stvar - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - stvarna pristojnost - ničnost potrdila upravne enote - odločanje o zakonitosti upravnih aktov - zavrženje tožbe - ničnost pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše - sodna pristojnost - ugovor sklenjene arbitražne klavzule
Ker ne obstoji objektivna identiteta tožbenega zahtevka, ni moč govoriti o že pravnomočno razsojeni zadevi.
Ničnost predstavlja hujšo obliko neveljavnosti od izpodbojnosti. Pri ničnosti gre za absolutno neveljaven posel, relativna neveljavnost pa se imenuje tudi izpodbojnost. Ta kot milejša oblika neveljavnosti je sankcija za manj intenzivne napake, nastopi pa tedaj, ko je cilj kršene norme v interesu posameznika.
Sodišče splošne pristojnosti ne more odločati o pravilnosti in zakonitosti aktov upravnih organov.
Toženka je v odgovoru na tožbo podala ugovor sklenjene arbitražne klavzule, zato je v skladu s 11. členom ZArbit odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
Določba šestega odstavka 7. člena ZOZP določa zgornjo mejo povračila, ne glede na to, koliko zavarovalnic je poravnalo škodo oziroma plačalo zavarovalnino. Identično velja za primere, ko ista zavarovalnica poravna škodo oškodovancu in/ali plača zavarovalnino, kot tudi če poravna škodo več oškodovancem ali/in plača več zavarovalnin in nenazadnje ko, kot v obravnavanem primeru, odškodnina presega zavarovalno vsoto, zavarovalnica pa ne more zaradi solidarne odgovornosti uveljavljati ugovora izčrpanosti zavarovalne vsote (omejene odgovornosti) in škodo plača iz več zavarovanj (zavarovalnih polic) zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0071705
ZPP člen 83, 83/1, 343, 343/3. ZIZ člen 42. ZZK-1 člen 79.
nedovoljena pritožba – začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - upravičenost za zastopanje - procesna sposobnost - razveljavitev klavzule pravnomočnosti - postopek za zaznambo spora
Obstoj procesnih predpostavk, med drugim tudi upravičenost zastopnika za zastopanje strank oziroma procesna sposobnost in v tem okviru pravilnost zastopanja – vključno z dovoljenjem za opravo procesnih dejanj, se preverja za vsak postopek posebej.
V spisu ni podatkov, da bi bil začasni zastopnik nasprotnim udeležencem (že) postavljen tudi v tem zemljiškoknjižnem postopku. V sporu tudi ni njihovega pooblastila, ki bi ga za zastopanje v tem postopku sami podelili omenjenemu odvetniku. Tako se izkaže, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.
Ker je tožnik določno zahteval znižanje preživnine, strankama in sodišču pa je bilo tudi znano, katera z izvršilnim naslovom določena preživnina naj bi se v postopku znižala, je njegova vloga primerna za obravnavanje in ni podlage za njeno zavrženje.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075466
ZD člen 212.
vpis v zemljiško knjigo - obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo - dodaten sklep o dedovanju
Če je obseg zapuščine sporen med dedičem in tretjim, zapuščinsko sodišče o takšnem sporu ne more odločati, niti takšno vprašanje ne vpliva na tek zapuščinskega postopka. Gre namreč za pravna razmerja, ki niso dednopravne narave in so zato domena pravdnega sodišča.
protipravno ravnanje - nekvalitetna izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja - vzrok nastanka škode - razlog za zastajanje vode na parceli - pomanjkljivo odvajanje meteorne vode s parcele - zastaranje odškodninskega zahtevka - vedenje o storilcu škode
V obravnavani zadevi ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke, saj tožeča stranka ni uspela izkazati, da ji zaradi nekvalitetne izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja nastaja premoženjska škoda; zahtevek pa je neutemeljen tudi zaradi zastaranja.
Vedenje o storilcu škode ni vedenje o odgovornosti, temveč o storitvi škode kot dejstvu.
Stike je treba določiti tako, da bodo skladni z ustrojem življenja pravdnih strank in otrok, kar je mogoče le ob odprti razpravi s strankama. Ker se tožnica do predlagane ureditve stikov (še) ni opredelila, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
prekinitev postopka - oporoka - pravno razmerje z mednarodnim elementom - državljan RS - notarska oporoka sestavljena v Nemčiji - sodelovanje prič - formalna veljavnost oporoke
Za sestavo veljavne notarske (javne) oporoke po določbah BGB ni obvezno sodelovanje prič.
69. člen ZD ne vpliva na presojo veljavnosti zapustnikove oporoke. Ta določba ne pomeni, da lahko napravi državljan RS oporoko v tujini le na ta način. Oporoka, sestavljena v tujini v skladu z 69. členom ZD, predstavlja zgolj obliko oporoke, izpeljane iz sodne oporoke. Stvar oporočitelja je, za kakšno obliko oporoke se bo odločil.
Zapustnikova oporoka je glede oblike veljavna tudi v Republiki Sloveniji, ker je bila sestavljena v obliki, ki je veljavna po pravnem redu Nemčije kot pravu kraja, kjer je bila oporoka sestavljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078579
ZUKZ člen 19. OZ člen 364.
razmerje z mednarodnim elementom - vsebina tujega prava - kreditna pogodba - poroštvo - ugovor zastaranja – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja - sprememba prvotne pogodbe - dokazno breme za višino dogovorjenih zamudnih bresti
V obravnavani zadevi gre za materialnopravno razmerje z mednarodnim elementom, zato je potrebno prvenstveno uporabiti pravo, ki sta ga pogodbeni stranki izbrali. Tako iz kreditne pogodbe kot iz poroštvene pogodbe izhaja, da sta se stranki dogovorili za uporabo avstrijskega prava, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi v zvezi z ugovorom zastaranja.
Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, pripoznava pravice, da te nekdo terja za to izpolnitev, torej da si nekomu dolžan, pa je nedvomno bila podana s tem, ko je toženec v dopisu potrdil obstoj neporavnane obveznosti njega kot poroka in navedel, da nima namena izigrati tožnice in zadeve zavlačevati, ob hkratnem predlogu po prenovitvi kreditne obveznosti tako, da bi sam stopil na mesto glavnega dolžnika.
V dopisu toženec priznava obstoj obveznosti, hkrati pa predlaga novo rešitev spornih razmerij s spremembo prvotne pogodbe, tako da bi sam vstopil v položaj glavnega dolžnika. Toženec je s tem dopisom očitno želel doseči nov dogovor s tožečo stranko, ni pa mogoče šteti, da bi bil podan nov pravni naslov, ki bi nadomeščal prejšnje pogodbeno razmerje.
Vprašanje veljavnosti pogodbe o kratkoročnem kreditu, o katerem teče gospodarski spor, ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tem postopku zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Do odločitve v gospodarskem sporu ima tožnik ne le zapadlo terjatev, temveč tudi izvršilni naslov, saj je bila pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V primeru ugotovitve ničnosti pogodbe pa bo imel tožnik vseeno zahtevek zoper njega, le da na drugačni pravni podlagi, saj bo toženec dolžan vrniti, kar je prejel.
dokazna ocena - razpravno načelo - zbiranje procesnega gradiva - ugotovitev materialne resnice - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - posredovanje naslova priče
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da bi sodišče v prizadevanju za ugotovitev materialne resnice moralo po uradni dolžnosti opravljati poizvedbe na policiji, zaslišati pričo A. in izvajati druge dokaze. Táko postopanje bi bilo v nasprotju z razpravnim načelom, ki zbiranje procesnega gradiva nalaga strankam. Sodišče ne sme upoštevati ničesar, kar stranki nista zatrjevali, in ne sme izvajati dokazov, ki jih stranki nista predlagali. Izjema je zgolj primer nedovoljenega razpolaganja z zahtevki, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina - postravmatska stresna motnja – zmanjšanje življenjskih aktivnosti . glavoboli
Tožnik je težave, s katerimi se srečuje, opredelil na način, kot jih sam zaznava (tj. kot kronične glavobole ob psihofizičnih naporih). Gre torej za njegovo (subjektivno) zaznavo težav, ki ga pestijo. Na drugi strani pa je izvedenka te konkretne tožnikove težave opredelila (predstavila) v njihovi objektivni pojavni obliki, tj. na način, kot jih obravnava klinično-psihološka stroka. Tožnik je torej težave (oziroma okoliščine, ki predstavljajo zmanjšanje njegovih življenjskih aktivnosti), zaradi katerih trpi duševne bolečine, ustrezno zatrjeval.
začasna odredba – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – ogroženost otroka
Začasna odredba v sporih o varstvu in vzgoji, preživljanju in stikih se izda takrat, ko je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe, ter se ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071675
ZIZ člen 257, 258. OZ člen 766, 766/3.
zavarovanje s predhodno odredbo - verjetnost obstoja obligacijskega razmerja - mandatna pogodba - podpis pooblastila - naročilo storitve - kolizija interesov med soobdolženci - zastopanje v kazenskem postopku
Mandatna pogodba med odvetnikom in stranko nastane neodvisno od tega, ali do podpisa pooblastila pride ali ne.
Tožnica je morala ugotoviti in izoblikovati mnenje, ali so interesi toženca in soobdolženega v nasprotju. Ker je to zahtevno strokovno opravilo, zvezano s porabo časa, in ker je tožnica storitev zaračunala, je bila storitev izvedena na podlagi toženčevega naročila.
Z listinskimi dokazi je tožnica verjetno izkazala obstoj odplačnega obligacijskega razmerja. To zadošča za zavarovanje terjatve s predhodno odredbo. Šele v pravdnem postopku bo izvedeno dokazovanje, ki bo tudi na osnovi ostalih dokazov potrdilo ali ovrglo obstoj mandatnega razmerja in če je obstajalo, tudi njegovo vsebino.