ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Strokovna komisija, ki je spremljala tožnikovo delo, je utemeljeno sprejela negativno oceno poskusnega dela. Zato je tožena stranka tožniku na podlagi te ocene utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (6. alineja prvega odstavka 111. čl. ZDR).
ZDR člen 82, 82/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 5, 5/1, 113, 113/2. URS člen 22.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazno breme - izvedba dokaza - zaslišanje pravdnih strank
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem tožnika, tožniku odvzelo možnost, da dokaže svoje trditve in se izjavi o vseh bistvenih dokazih in navedbah toženke. Po 1. odstavku 82. člena ZDR je dokazno breme za zakonitost postopka prenehanja delovnega razmerja res na strani delodajalca, vendar citirane določbe zakona ni mogoče razumeti tako, da nasprotna stranka zato nima možnosti dokazovanja, da dejstva, ki jih zatrjuje in dokazuje stranka, na kateri je dokazno breme, niso resnična. Po 212. členu ZPP mora (in sme) vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Glede na to je sodišče prve stopnje z neizvedbo tega dokaza kršilo pravice tožnika do izjavljanja, s čimer je prišlo do kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
KZ-1 člen 86, 86/7. ZIKS-1 člen 13, 18. ZUP člen 135, 135/4.
izvršitev kazni - ustavitev postopka - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Obsojencu je bila s sklepom Okrožnega sodišča v M., opr. št. V Kr 11797/2009 z dne 29.8.2013, pravnomočen 13.9.2013, zaporna kazen nadomeščena z delom v splošno korist. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da v predmetnem postopku (trenutno) niso podani pogoji za nadaljnjo vodenje postopka za izvršitev kazni zapora, saj mora obsojenec v skladu s sedmim odstavkom 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) namesto zaporne kazni, opraviti 360 ur družbeno koristnega dela, ki ga izvršuje in nadzira pristojni center za socialno delo (13. člen ZIKS-1).
ZZdr-1 člen 1, 1/3, 23, 25, 25/1, 25/2. ZIL-1 člen 18, 123, 123/1, 123/2, 123/3, 123/5, 123/7. Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini člen 8, 8/3, 10, 10/1.
patent - kršitev patenta - pravice iz patenta - upravni postopek - upravni organ - dovoljenje za promet z zdravilom - generična zdravila - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - namen zavarovanja
Od dolžnice se je zahtevalo, da doseže določen uspeh pri sicer od nje neodvisnem državnem organu, vendar s takšno začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, ker se domnevnemu kršilcu ne nalagajo takšne obveznosti, na katere bi lahko vplival izključno sam.
23. in 25. člen ZZdr-1 se nanašata na upravni postopek v zvezi z dovoljenjem za promet z zdravilom. Njun namen ni kakorkoli posegati v pridobljene pravice iz patenta. Te so urejene v ZIL-1.
Tožeča stranka je v tem delovnem sporu izpodbijala zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker je s toženo stranko po vložitvi tožbe sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, s katero jo je delodajalecobdržal v delovnem razmerju, je tožbo umaknila. Tožena stranka ni nasprotovala umiku tožbe, ampak je vanj privolila, s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi s tožečo stranko pa odpravila posledice, ki bi nastale na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je zato dolžna tožeči stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške. Tožeča stranka namreč ni umaknila tožbe zato, ker bi ugotovila, da ta ni dopustna ali pa da ni utemeljena, ampak zato, ker za vodenje spora ni imela več interesa, saj je z novo zaposlitvijo dosegla, kar je zahtevala s tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi - nastanek utemeljenega razloga
Delodajalec mora po določbi 6. odst. 88. člena ZDR podati odpoved najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Nastanek utemeljenega razloga je trenutek, ko prične teči prekluzivni rok za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti. Podpis pogodbe o zaposlitvi ni ta trenutek, saj tožnik nikoli ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona in je na novo podpisal pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katero sploh nikoli ni izpolnjeval zakonskih pogojev in torej tudi ni mogel in smel opravljati dela reševalec iz vode.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-1.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
Tožnik ni bil operiran, niti ni bila njegova bolezen oziroma stanje po tem, ko je bil sprejet na ortopedski kliniki, ocenjeno kot težka bolezen. Specialist se tudi glede zdravljenja v naravnem zdravilišču ni izjasnil, ampak je predlagal večanje aerobne fizične aktivnosti, vaje za paravertebralno abdominalno muskulaturo in ekstenzijsko obsevalno fizioterapijo. Glede na takšno stanje pri tožniku ne gre za stanje hrbtenice po poškodbah ter po operativnih posegih na hrbtenici, njegova bolezen pa tudi ni bila opredeljena kot težka bolezen. Pri tožniku ne gre za nobeno od stanj določenih v 2. alinei 1. točke 1. odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi opravičevala zdraviliško zdravljenje. Prav tako iz izvida specialista ne izhaja, da bi bila za izvajanje predlaganih ukrepov potrebna souporaba naravnega zdravilnega sredstva. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu odobri zdraviliško zdravljenje, ni utemeljen.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - suspenz pogodbe o zaposlitvi - plača
Tožnik je zahteval plačilo neizplačane plače in regresa za letni dopust za določeno obdobje (to je do učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ker meni, da je suspenz pogodbe o zaposlitvi zaradi odrejenega pripora lahko trajal največ 6 mesecev od uvedbe pripora. Določbe prvega odstavka 51. člena ZDR ni mogoče razlagati tako, da lahko suzpenz traja le 6 mesecev. Po tej določbi delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcu, če ne more opravljati dela 6 mesecev ali manj, zaradi prestajanja zaporne kazni, izrečenega vzgojnega, varnostnega, varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek zaradi katerega ne more opravljati dela. Gre za zaščitno določbo v primeru, ko je delavec pravnomočno obsojen z navedenimi kaznimi, sankcijami oziroma ukrepi na čas do vključno 6 mesecev. V teh primerih delodajalec delavcu zaradi prestajanja kazni, ki onemogoča izvrševanje pogodbenih obveznosti ne more iz tega razloga odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Zakon suspenza pogodbe o zaposlitvi časovno ne omejuje. Trajanje suspenza pogodbe o zaposlitvi je vezano na razlog suspenza. Zakon določa, da se mora delavec vrniti na delo najkasneje v roku 5 dni po prenehanju razlogov za suspenz. Določbe ZDR o rokih za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri tem nimajo nobenega vpliva. V času suspenza pogodbe o zaposlitvi pravice iz pogodbe in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo, zato delavcu v tem času plača oziroma nadomestilo plače in regres ne pripadata. Zato tožnik ni upravičen do plačila plače in regresa za letni dopust za čas od poteka 6 mesecev pripora do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZSPV člen 1. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 213. ZPIZ-1 člen 39, 39/4 72, 93, 94.
obračun davka in prispevkov - prispevki za socialno varnost
Z ZSPV je določeno, da se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje. Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca (delavca) so delavci. Prispevki se obračunajo od bruto plače oziroma nadomestila plače, zavezanec za obračun je delodajalec, ki je dolžan plačati tako prispevke, za katere zavezanec za plačilo je delodajalec, kakor tudi tiste, za katerih plačilo je zavezanec delavec. Tako plačilo prispevkov, za katere je zavezan delavec, zanj dejansko izvede delodajalec. Prispevki za socialno varnost predstavljajo del plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi, ki ga je dolžan izplačati delodajalec delavcu oziroma v njegovem imenu odvesti prispevke. Zato z izdajo obrazca REK-1, to je obračuna prispevkov (ne glede na dejansko plačilo), ne preneha obveznost delodajalca do delavca iz tega naslova. Neplačilo obvezno predpisanih prispevkov ima namreč tudi neposreden vpliv na obseg pravic delavca in njegovih družinskih članov iz socialnega zavarovanja. Zato je nesprejemljivo stališče, da je delodajalec prost obveznosti do delavca, s samim obračunom prispevkov in izdelavo obrazca REK 1, ne glede na to, ali so ti prispevki tudi dejansko plačani.
Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Navedeni zakon sicer o nezavarovanih terjatvah za plačilo prispevkov v prisilni poravnavi posebej ne govori, vendar ni nobenega utemeljenega razloga, da bi terjatve iz naslova prispevkov v stečajnem postopku delile drugačne usodo kot terjatve iz naslova prispevkov v postopku prisilne poravnave. Celo več, če so terjatve iz naslova prispevkov varovane v stečajnem postopku, morajo biti še toliko bolj varovane tudi v postopku prisilne poravnave. Pri tem je potrebno upoštevati, da bi v nasprotnem primeru delavce postavili v neenakopraven položaj. Zato je tožnikovo terjatev iz naslova prispevkov treba obravnavati kot prednostno terjatev.
predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - trditve o ponarejenem podpisu nasprotne stranke na pooblastilu odvetniku
Obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP meri na nepravilnost tistega dejstvenega sklopa, na katerem temelji izpodbijana sodna odločba. Pritožnika pa s trditvami o ponarejenem podpisu toženca na pooblastilu odvetniku ne merita na nepravilnost dejanske podlage sodne odločitve, ampak na nepravilnost toženčevega zastopanja oziroma na uveljavljanje obnovitvenega razloga po 4. točki 394. člena ZPP, po katerem se postopek lahko obnovi, če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila za zastopanje. Na takšno kršitev pa se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
Tožena stranka tožnici in ostalim delavkam ni izplačevala vseh ur, ki so jih le-te opravile. Pri toženi stranki se je delalo tudi ob sobotah in nedeljah, če je šlo za uvoz ali inventuro. Takrat je delala tudi tožnica. Nadur se ni izplačevalo, ampak jim je bilo rečeno, da bodo nadure koristile, pri čemer jih niso nikoli koristile, ker ni bilo dovolj zaposlenih. Zato je tožena stranka dolžna tožnici plačati vtoževani dodatek za nadurno delo.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 2/2, 6, 7.
povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela - javni uslužbenci
Določbe Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela. Gre za tehnični predpis, ki določa, kako se izračuna povračilo stroškov prevoza na delo in z dela in ne gre za povračilo dejanskih stroškov prevoza. Kadar ima zaposleni na razpolago več prevoznih sredstev, je treba v skladu z namenom zakonodajalca določiti višino tako, da je javno finančno sprejemljiva, pri tem pa ni relevantno, s katerim prevoznim sredstvom javni uslužbenec dejansko prihaja na delo.
Uredba ureja zgolj način obračunavanja in povračila stroškov najcenejšega javnega prevoza, ob predpostavki dejanske možnosti uporabe le-tega (1. in 2. odstavek 2. člena Uredbe) ter dopušča možnost kombiniranja s povračilom stroškov kilometirne za del poti, če prevoz z javnim prevozom ni možen (4. odstavek 2. člena Uredbe). Tožnik za del poti (od prebivališča do železniške postaje Poljčane) nima dejanske možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva, v preostalem pa je javni prevoz možen in tudi časovno sprejemljiv. Zato je tožniku treba priznati kilometrino le za del poti, na katerem ni možen javni prevoz.
Stranki v Sporazumu o začasnem zadržanju Pogodbe nista predvideli možnosti enostranskega odstopa od Pogodbe in tudi nista opredelili, do kdaj najdlje traja (začasno) zadržanje pogodbe, za ponovno aktivacijo Pogodbe pa sta v sporazumu predvideli pogoje.
Včasih je tožbeni zahtevek, ki se glasi na potek služnostne poti „po obstoječi poti“, lahko tudi dovolj določen, kadar je potek služnostne poti v naravi jasno viden. V situaciji, kot je konkretna, ko v naravi pot ni vidna oziroma je med strankama sporno, kje poteka, pa tak zahtevek ni dovolj določen.
pravdni stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic - pravica stranke do odvetnika – potni stroški - združitev pravd
Stranka ima ustavno pravico do zastopanja po odvetniku, četudi da ima sama opravljen pravniški državni izpit, ter pravico do svobodne izbire odvetnika, zato je upravičena do povrnitve stroškov prihoda odvetnika iz kraja, ki je zunaj območja sodišča.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058594
ZFPPIPP člen 351, 351/2, 351/3, 443, 443/6. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2.
nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - ustavitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek
Za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe ni pravno odločilno, da je upnik predlog za nadaljevanje postopka vložil še pred začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, temveč da je v času odločanja o predlogu za nadaljevanje postopka že tekel stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane družbe, zaradi česar predlogu za nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe ni mogoče ugoditi.
Glede vprašanja vpliva stečajnega postopka na prej začete izvršilne postopke je treba uporabiti določbe ZFPPIPP.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063629
OZ člen 9, 239, 239/1, 990, 991. ZPP člen 212. ZJN-2 člen 24, 24/1 29, 29/1, 29/1-2, 92.
pravica do finančnih popravkov –postopek oddaje javnega naročila – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – konzorcijska pogodba – trditveno in dokazno breme
Temeljna značilnost konzorcijske pogodbe je skupni namen članov konzorcija, ki ga člani lahko dosežejo s svojimi prispevki v denarju, stvareh, pravicah, terjatvah, storitvah, dopustitvah ali opustitvah, ki imajo premoženjsko vrednost. Ker je pri oddaji skupne ponudbe bistveno skupno doseganje zahtev in pogojev, ki jih je določil naročnik, velja, da mora vse pogoje, ki jih v zvezi z osnovno sposobnostjo kandidata zahteva naročnik, izpolnjevati vsak ponudnik v skupnem nastopu in da mora vsak od njih za to predložiti tudi zahtevana dokazila.
Namen finančnih popravkov je zaščita finančnih interesov Evropske Unije. Nepravilnosti, ugotovljene pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, glede na besedilo Smernic pomenijo vsako kršitev zakonodaje, ki je ali bi lahko škodljivo vplivala na proračun EU ali proračunska sredstva, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev bodisi z neupravičenimi izdatki. Tožena stranka bi tako morala podati tudi ustrezno trditveno podlago, da zamenjava ponudnikov v postopku javnega naročanja, s katerim je bila sicer ustrezno seznanjena že v fazi podpisa Pogodbe, predstavlja takšno kršitev pravil javnega naročanja, ki je oziroma bi lahko škodljivo vplivala na porabo proračunskih sredstev.
SPZ člen 72, 72/2, 92, 99, 100. ZD člen 145, 145/1, 146, 146/4.
varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice - dedni dogovor - razveljavitev dednega dogovora - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - delitev dediščine - solastnina - skupna lastnina
Dedni dogovor, na podlagi katerega se je tožnik vpisal v zemljiško knjigo, je bil kasneje s sodbo razveljavljen, zato tožnik ni postal lastnik nepremičnin, ne glede na to, da izbrisna tožba ni bila vložena, zaradi česar je še vedno vknjižen v zemljiški knjigi.
„Nova“ tožba je, tako kot vsaka tožba, podvržena preizkusu obstoja procesnih predpostavk. Ob (pravilni) ugotovitvi sklepa, da je bilo o identičnem tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno, sodišče prve stopnje o zadevi ni smelo meritorno odločiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070303
OZ člen 132. ZPP člen 11, 109.
škoda – izgubljeni dobiček – vzročna zveza – črna gradnja – protipravnost – akt državnega organa – žalitev sodišča – denarna - kazen
Tožniki s svojimi navedbami niso zadostili možnosti za sklep, da so utrpeli izgubljeni dobiček, češ da je tožena stranka s svojim protipravnim ravnanjem preprečila povečanje vrednosti njegovega premoženja. Res so navedli, da bi v primeru sklenitve pričakovane pogodbe prejeli kupnino, vendar pa niso navedli, da predmet prodaje tedaj v resnici ni bil toliko vreden, ali pa, da je kasneje ta vrednost padla. Predmet, ki bi ga tožniki lahko prodali kupcu, je namreč še naprej ostal v lasti družbe tožnikov. Premoženjski položaj slednje je torej ostal nespremenjen. Z drugimi besedami – posledica dejstva, da tožniki niso prodali svojih deležev družbe, je zgolj v tem, da je to premoženje še vedno njihovo.