Subsidiarna odgovornost lastnika za plačilo obratovalnih stroškov ima naravo subsidiarnega poroštva. Za aktiviranje subsidiarnega poroštva tako zadostuje že, da upravnik najemnika pisno pozove na plačilo stroškov, ta pa se na poziv v roku ne odzove oz. stroškov ne plača.
solastnina – obveznost solastnika – stroški obratovanja – dostop do skupnih prostorov - prekluzija – dokazna ocena
Izpoved priče se v delu, ki ga v pritožbi izpostavlja toženec, nanaša na dejstva, glede katerih je toženec prekludiran. Ker izpoved priče ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, sodišče prve stopnje tega dela izpovedi pravilno ni upoštevalo v razlogih svoje sodbe.
oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrženje predloga - odločba ustavnega sodišča v času odločanja pritožbenega sodišča
Ker je tudi sklep o ugovoru vezan na dejstvo, ali mora toženka plačati sodno takso, sedaj pa je odločitev lahko drugačna, je moralo pritožbeno sodišče razveljaviti sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, kakor tudi odločitev o ugovoru.
pravdni stroški - nagrada za sestavo predloga za izdajo dopolnilnega sklepa
ZOdvt v tarifnem delu določa nagrado za postopek, nagrado za narok in nagrado za postopke z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Nagrada za sestavo predloga za izdajo dopolnilnega sklepa v tarifnem delu ZOdvt ni določena, zato tožena stranka do nje ne more biti upravičena.
soglasje k plačilu stroškov – strošek cenitve nepremičnin
Pritožnica sicer dvomi v število ur, ki jih je navedel ocenjevalec, ker je po njenem stališču glede na obseg in zahtevnost opravljenega dela previsoko, vendar svoje pritožbe ne podpre s tako trdnimi dokazi, na podlagi katerih bi lahko sodišče samo, brez ustreznega mnenja strokovnjaka, določilo konkretnemu pooblaščenemu ocenjevalcu drugačen čas, ki ga je potreboval za izdelavo ocenjevanja vrednosti nepremičnin.
odškodninska odgovornost delodajalca – poškodba pri delu - protipravnost - vzročna zveza – opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu
Sama opustitev obličnosti navodil ne predstavlja pravno relevantnega vzroka, ki bi ustvaril nevarni položaj, zaradi katerega bi lahko prišlo do poškodbe pri delu.
predlog dolžnika, da se opravi izvršba z drugim sredstvom izvršbe - dopustnost pritožbe dolžnika zoper sklep o zavrnitvi predloga
Zoper sklep o zavrnitvi dolžnikovega predloga, da sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če ta zadošča za poplačilo terjatve, ni pritožbe.
plačilni nalog - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitve
S sklepom je sodišče predloga za odlog plačila sodne takse pravnomočno zavrnilo. Taksna obveznost je nastala ob vložitvi tožbe 7.9.2011. Te odločitve ni več mogoče izpodbijati v tem postopku, plačilni nalog pa je bil izdan na podlagi navedene pravnomočne odločitve.
ugovor zoper plačilni nalog – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga - res iudicata - spremenjene okoliščine
Če stranka od zadnje odločitve sodišča o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev ne navaja spremenjenih okoliščin, vnovično vsebinsko odločanje o predlogu ni dopustno.
domneva priznanja dejstev – izostanek odgovora na navedbe nasprotne stranke
Sodišče prve stopnje je toženo stranko pozvalo na odgovor na vlogo tožeče stranke, v kateri je navedla vsa pravno relevantna dejstva za odločitev. Iz podatkov spisa je razvidno, da tožena stranka na pripravljalno vlogo tožeče stranke ni odgovorila in zatrjevanih dejstev ni zanikala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo vsa dejstva iz vloge tožeče stranke za dokazana.
ZGD-1 člen 57, 57/2, 57/2-3, 359, 359/2, 360, 361, 361/1. ZSReg člen 34, 34/1, 35, 35/3.
sklep o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe - bilanca stanja - mnenje revizorja
V primeru vpisa povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe je med zahtevanimi listinami tudi bilanca stanja, na podlagi katere je bil osnovni kapital povečan, ki jo je pregledal revizor in o njej podal mnenje brez pridržka.
Dediči so se dedovanju odpovedali, kar pomeni, da so se odpovedali tudi za svoje potomce, to pa pomeni, da v obravnavanem primeru po zapustnici ne bodo dedovali, zato je sodišče prve stopnje, ko je dediča, ki je sprejel dediščino, napotilo, da vloži tožbo tudi zoper dediče, ki so se dedovanju odpovedali, ravnalo zmotno. Takšni dediči namreč ne morejo biti toženci v postopku ugotovitve, da nepremičnine, ki so predmet dedovanja, ne sodijo v zapuščino.
ZP-1 člen 23, 23/2, 202e. ZP-1H člen 30, 30/4. ZPrCP člen 23, 23/4, 46, 46/5, 46/5-3.
hujši prekršek - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Opredelitev hujšega prekrška iz drugega odstavka 23. člena novele ZP-1H se uporablja za postopke odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi novele ZP-1H (po 14. 6. 2013).
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – prevzem dolga
Tožeča stranka je zahtevala razveljavitev učinkov pogodb o prevzemu dolga in učinkov izplačil, izvedenih na podlagi teh pogodb. Tožbeni zahtevek pa je (napačno) naperila zoper upnika E. M., d. d.. S tem, ko je družba S. A. d. o. o. prevzela in plačala dolg do tožene stranke, je bil dejansko okoriščen dolžnik S. d. d., čigar dolg je prevzela, ne pa njegov upnik. Le-ta je namreč dobil plačano zgolj tisto, kar mu je bilo dolgovano. Učinka pogodbe o prevzemu dolga in plačil izvedenih na njeni podlagi tako ni mogoče razveljaviti med prevzemnikom dolga in upnikom. Razveljavitev bi bila mogoča zgolj med pogodbenima strankama.
pravdni stroški – obrazložitev sklepa o stroških – odmera stroškov na stroškovniku
Ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sklepa, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015784
URS člen 29, 35, 37. ZKP člen 148, 149b, 149b/3, 150, 150/1, 152, 152/1, 152/1-4, 242, 244a, 244a/6, 299, 299/5, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 186, 186/3, 294, 294/1. ZPol člen 36b, 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - hudodelsko združevanje - pravna opredelitev kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - hudodelska združba - dejanje storjeno v hudodelski združbi - kolektivno kaznivo dejanje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - nerazumljiv izrek - sprememba obtožbe - pravna jamstva v kazenskem postopku - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do komunikacijske zasebnosti - sklep o izločitvi dokazov - pritožba zoper sklep o izločitvi dokazov - nedovoljen dokaz - izločitev nedovoljenega dokaza - mednarodna pravna pomoč - dokazi iz postopka v tuji državi - dokazi, ki so jih pridobili tuji organi - veljavnost dokazov, pridobljenih iz tujine - dokazi, pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov - predkazenski postopek - uradni zaznamek - policijska pooblastila - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov - prikriti preiskovalni ukrepi - sodna kontrola - pogoji za odreditev - dokazni standard - razlogi za sum - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - obrazložitev odredbe - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - izvedenstvo - načela digitalne forenzike - sorazmernosti trajanja ukrepa prisluškovanja - zasliševanje prič - načelo neposrednosti - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zaslišanje preko videokonference - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - izvajanje dokazov v
Državno tožilstvo je kazensko pravne očitke imenovanim obtožencem obsodilnega dela izpodbijane sodbe v pretežni meri utemeljevalo s takoimenovanimi italijanskimi dokazi, ki so bili torej pridobljeni v Republiki Italiji brez vpliva naše države na to, kako naj se ti dokazi pridobijo. Glede teh dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da so bili ti dokazi pridobljeni v skladu z italijansko zakonodajo ter da ni podana njihova vsebinska neskladnost z ustavno zagotovljenimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji oziroma s standardi Ustave Republike Slovenije.
Glede na ustaljeno sodno prakso, ki se izraža skozi odločbe Vrhovnega sodišča RS, so posamezna procesna dejanja, ki jih je opravil tuj organ, veljavna tudi v kazenskem postopku v Republiki Sloveniji, čeprav niso bila opravljena na način, kot ga določa Zakon o kazenskem postopku, razen če so bila pridobljena s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic.
Sodišče v okviru zaprošene mednarodne pravne pomoči s strani italijanskih pravosodnih organov sicer ni prejelo navedenih odredb za prisluškovanje telefonskim številkam v Italiji, vendar samo to dejstvo, tudi po oceni pritožbenega sodišča, ne poraja resnega dvoma v obstoj teh odredb.
Sodišče s tem, ko je zavrnilo dokazne predloge zagovornika za zaslišanje nekaterih prič in za opravo poizvedb pri operaterju fiksne telefonije v BIH za telefonsko številko in pribavo izpisa telefonskega prometa za obdobje od 1. 1. 2008 do konca aprila 2008 v smeri obtoženčevega alibija, ni prekršilo pravice obtoženega do izvajanja razbremenilnih dokazov po 29. členu Ustave RS.
Ker je zakonski kriterij za spremembo obtožnega akta subjektivna zaznava državnega tožilca oziroma njegova ocena izvedenih dokazov na glavni obravnavi, zagovornik ne more uspeti z navedbo, da je bilo tožilstvo že od samega začetka, torej ne samo od vložitve obtožnice, temveč že prej – v fazi preiskave, in sicer od prejema dokumentacije s strani italijanskih varnostnih organov, seznanjeno z obremenilno izjavo takoimenovanega skesanca, ki je v celoti opisal tako svojo vlogo kot tudi vlogo obtoženega, tako da bi moralo le-to zajeti že v prvi obtožnici z dne 23. 11. 2010, pa tega ni storilo. Enako velja glede pritožbene navedbe, da se obtoženemu A. A. v spremenjeni obtožnici z dne 7. 11. 2012 očita novo kaznivo dejanje, oziroma da se sprememba obtožnice ne nanaša na isti historični dogodek, kot je bil opredeljen v prvotni obtožnici z dne 23. 11. 2010, spremenjeni dne 7. 1. 2011. S spremembo obtožnice glede obtoženega A. A. je bil le dodan očitek, vendar še vedno v istem časovnem okviru očitanega kaznivega dejanja, za katerega že zakonodajalec predvideva več izvršitev in za katerega kazensko pravni teoretiki uporabljajo izraz kolektivno kaznivo dejanje.
Odločba Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-25/95 se opredeljuje do ukrepa prisluškovanja v prostoru, za uporabo katerega po presoji Ustavnega sodišča RS ne zadoščajo samo „razlogi za sum“, ker gre pri prisluškovanju v prostoru za ukrep, ki najintenzivneje posega v zasebno sfero, zato se za vzpostavitev suma zahteva večja stopnja verjetnosti kot običajno. Ob tem pa Ustavno sodišče RS ugotavlja, da takrat veljavni zakon določa enake pogoje tako za odreditev ukrepa prisluškovanja v prostoru, kot tudi pri uporabi klasičnih policijskih metod, kot je npr. tajno opazovanje in sledenje, kjer je poseg v komunikacijski del zasebnosti bistveno manj intenziven ali pa ga sploh ni, kot tudi za odreditev ukrepa nadzorovanja telefonskih pogovorov, kjer je intenziteta posega v komunikacijsko zasebnost vendarle manjša kot pri ukrepu prisluškovanja v prostoru. Ustavno sodišče RS v odločbi napoti zakonodajalca na ustrezno opredelitev stopnje in vrste suma (ne razlogov za sum), ki se zahteva za odreditev prisluškovanja v prostoru. Ker pa so pogoji določeni skupno za vse ukrepe, ki so opredeljeni v prvem odstavku 150. člena ZKP, bo moral zakonodajalec, da bo zadostil načelu sorazmernosti, enako tehtanje kot pri prisluškovanju v prostoru opraviti tudi pri vsakem od ostalih ukrepov, določenih v prvem odstavku 150. člena in s tem tudi med njimi vzpostaviti ustrezno hierarhijo, saj je izpodbijana ureditev glede pogojev za odreditev in uporabo ukrepov premalo diferencirana, le-ti pa so po oceni Ustavnega sodišča RS tako različni, da zahteva vsak od njih samostojno opredelitev in natančno ureditev.