ZIZ člen 15, 176. ZPP člen 243, 339. ZEN člen 8. ZG člen 47, 47/6.
ustavitev postopka po uradni dolžnosti – absolutna bistvena kršitev – postavitev izvedenca - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi – nezmožnost zaznambe sklepa o izvršbi – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja dela nepremičnine
Ker je v postopku sporno, ali je parcelacija nepremičnine po že izdelanem elaboratu sploh mogoča, bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti mnenje izvedenca geodetske stroke. Samo namreč ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, odločitve o tem pa tudi ne more kar pavšalno opreti na dopis družbe X.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0074156
OZ člen 5, 239, 244. SPZ člen 38, 38/6.
pogodbena odškodninska odgovornost – prodaja nepremičnine – kršitev pogodbe – pojasnilna dolžnost prodajalca – cena tržne vrednosti nepremičnine – zamolčanje dejstev – kršitev načela vestnosti in poštenja – razbremenitev odgovornosti
V prodajni pogodbi je bila dogovorjena široka pojasnilna dolžnost prodajalca glede okoliščin, ki bi imele za posledico ogrožanje interesa kupca. Ravnanje prodajalca, ki je zamolčal, da je pred sklenitvijo pogodbe na sestanku z občino (zaradi nameravane rekonstrukcije ceste) soglašal s ceno, ki je bila za kar 60% nižja od te, za katero je toženec nato prodal nepremičnine tožniku, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Toženec (prodajalec) je zato kršil pogodbeno obveznost, kar utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 161, 161/1, 165, 316.
stroški postopka – sosporniki – zastopanje več strank
V primeru, ko je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom proti enemu tožencu, ne pa proti drugemu tožencu, se uporabi analogija s prvim odstavkom 161. člena ZPP, po kateri so sosporniki upravičeni do stroškov po enakih delih.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče tega nikoli ne ugotavlja samo, ampak zapuščinski postopek prekine in stranke napoti na pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073237
ZPP člen 108, 285. OZ člen 168, 468, 468/1, 468/3.
tožbeni zahtevek – ugovori tožene stranke – nesklepčnost – vrnitev tožbe v popravo – sodba presenečenja – materialno vodstvo pravde – izgubljeni dobiček – skrita napaka
Tožena stranka ni ugovarjala pomanjkanju pravnega interesa za ugotovitveno tožbo in zlasti ne nesklepčnosti tožbe. Ugovarjala je neutemeljenost zahtevkov in predlagala dokaze v zvezi z vsebino spornega razmerja. Na to pa sodišče prve stopnje brez da bi vrnilo tožbo v popravo glede zavrženega dela in ne da bi glede zavrnjenega dela tožbenega zahtevka opravilo materialno vodstvo pravde, del tožbe zavrže, del tožbenega zahtevka pa zavrne. Ko sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka možnost uspeti v pravdi, če bi postavila drugačen zahtevek oziroma odpravila nesklepčnost tožbe, je treba pred tem stranki vrniti tožbo v popravo, pozvati stranko, da poda vsa potrebna pojasnila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta potrebni za odločbo. Ker tožena stranka ni podala teh ugovorov, je šlo za sodbo presenečenja.
Tudi glede izvenšolskih dejavnosti je treba upoštevati zmožnosti staršev. Prav je, da se otrok udeležuje vsaj kakšne dejavnosti, v primeru, da je teh dejavnosti več in niso organizirane takoj po pouku, ter je treba otroka nanje posebej voziti, pa je treba tovrstne aktivnosti prilagoditi pridobitnim zmožnostim staršev.
Tožnik z vložitvijo tožbe na zvišanje preživnine pridobi preživninski zahtevek za višjo preživnino, saj sodišče prisodi zvišano preživnino od vložitve tožbe dalje, zato je tudi preživninska obveznost na zvišano preživnino zapadla v trenutku vložitve tožbe; nato pa vse do konca glavne obravnave zapadajo mesečni preživninski obroki.
posojilna pogodba – namensko posojilo – prevzem dolga – nastanek obveznosti – podpis pogodbe – knjiženje pogodbe – ničnost
Obveznost dolžnika nastane (ob odsotnosti kakega pogoja ali roka) s trenutkom podpisa pogodbe in ne morebiti s trenutkom knjiženja pogodbe v računovodske bilance.
sklep o domiku – obrazloženost sklepa - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje bi v sklepu o domiku moralo navesti tudi razloge za odločitev, da z odredbo ne bo ponovno ugotavljalo vrednosti nepremičnine. Sodišče mora namreč v primeru, ko ne ugodi predlogu dolžniku za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, pojasniti v sklepu o domiku, zakaj meni, da dolžnikov predlog ni utemeljen, saj se le z opredelitvijo oziroma z navedbo razlogov za svojo odločitev, strankam postopka omogoči možnost izpodbijanja odločitve sodišča prve stopnje iz vsebinskih razlogov.
Okoliščine konkretnega dogodka (slik oziroma trčenje med obema igralcema) so dejanske narave, ki jih mora sodišče ugotoviti z drugimi dokazi. Vprašanje, ali je dogodek krivdno povzročil toženec, pa je pravne narave, na katero mora prav tako odgovoriti sodišče in ne izvedenec.
Zgolj osebna napaka oziroma prekršek pri igranju košarke, ki je bila glede na konkretno ugotovljeni potek igre običajna in po načinu storitve ni odstopala od za to igro običajnih prekrškov, ne predstavlja protipravnega niti premalo skrbnega ravnanja druge tožene stranke.
Stališče o dokaznem standardu prepričanja oz. dokaznemu standardu onkraj razumnega dvoma kot kategoričnem dokaznem standardu pravdnega postopka je bilo že preseženo. Dokazni standardi morajo biti prožni, upoštevati enak položaj pravdnih strank ter dokazne možnosti konkretne pravde. V nobenem primeru se na pravilo o objektivnem dokaznem bremenu ni mogoče sklicevati, dokler sodišče dokazno ne oceni (tako ali drugače) tistih izvedenih dokazov, ki govorijo v prid stranke, ki jo bremeni dokazno breme.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073263
ZST –1 člen 20, 31, 32, 32/1. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
odmera sodne takse – vrednost spornega predmeta – več spornih predmetov – eventualna kumulacija zahtevkov – zavarovanje terjatve – obstoj terjatve – dokazni standard verjetnosti
V primeru, da se v istem postopku na isti stopnji obravnava več spornih predmetov, se vrednosti seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Če bi sodišče dvomilo v s strani tožnice določeno vrednost spora, bi slednjo (po seštevku vrednosti zahtevkov) moralo določiti samo in od tega zneska tudi odmeriti sodno takso za postopek.
sklepčnost tožbe – dokazovanje – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – pravdni stroški – nagrada in stroški pooblaščenca - DDV od nagrade pooblaščenca
Svoboda sodišča pri odločanju, katere dokaze bo izvedlo, ni absolutna oziroma je omejena s postopkovnimi načeli o ugotavljanju materialne resnice in sojenja na podlagi ter v skladu z zakonom in ustavo.
DDV je potrebno obračunati od celotnega računa pooblaščenca – odvetnika svoji stranki (tako od nagrade, kot od stroškov zastopanja).
OZ člen 131, 131/2. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 5, 5/1, 5/1-16, 86, 88, 88/1, 88/2, 91, 91/1, 91/1-3, 91/1-5, 106.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - slikopleskarstvo – delo pod napetostjo
Slikopleskarstvo ni nevarna dejavnost.
Škodni dogodek ni nastal zaradi povečane nevarnosti, ki bi izhajala iz same stvari oziroma dejavnosti, temveč je bil posledica kršitve varnostnih predpisov, saj se tožnik sploh ne bi smel nahajati v bližini neizoliranih električnih kablov, ki so bili pod napetostjo.
regresni spor med zavarovancem in zavarovalnico – dokazno breme – utemeljenost izplačila odškodnine – kršitev zavarovalne pogodbe – razbremenitev odgovornosti – vožnja pod vplivom alkohola – omejitev višine povračilnega zneska – akcesorne terjatve
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, to je, da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo in (ali) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo.
Omejitev višine povračilnega zneska se namreč ne razteza na obresti in stroške. Omejeni znesek predstavlja le maksimizacijo glavnice, to je zahtevka za povračilo oškodovancu izplačane odškodnine, medtem ko akcesorne terjatve (iz naslova obresti, stroškov in drugo) v njem niso zajete.
odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje – dokaz z izvedencem
Pravilnost strankinih trditev, ki se nanašajo na strokovno vprašanje, za katera sodišče samo nima potrebnega strokovnega znanja, mora preverjati s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga v postopku določi samo.
ZIZ člen 64, 65, 65/3. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla – razpolagalna sposobnost - skrbnost
Zastavna pravica na nepremičnini je bila ustanovljena na podlagi pravnega posla. Za presojo (ne)dopustnosti izvršbe zaradi zatrjevane (so)lastninske pravice tožnika je zato ključnega pomena dobra vera in načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tožnik bi s svojim zahtevkom lahko uspel le, če bi uspel izpodbiti domnevo, da toženec ni vedel, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja oziroma da ni bil dobroveren.
izvršilna sredstva - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - dovoljenost pritožbe - pravni interes
Pri predlaganju sredstev oziroma predmetov izvršbe mora upnik ravnati tudi kot dober gospodar, sodišče pa si mora prizadevati, da se opravi postopek s čim manjšimi stroški. Upnik je kljub temu v tej svoji pravici omejen s pravico dolžnika, da v skladu s 169. členom ZIZ doseže, da sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino.
Izmišljena, navidezna pogodba je prikrivala pravo pogodbo, katere predmet je resnična, ne pa izmišljena terjatev tožnikov do toženca. Ker prikrita pogodba ni nična, je toženec dolžan izpolniti svojo obveznost iz prikrite pogodbe.
ZKP člen 63, 63/2, 363, 363/5, 367, 367/4, 375, 375/2.
pravica do pritožbe - oškodovanec - nedovoljena pritožba
Oškodovanec, kadar nima vloge tožilca, torej če ni stranka v postopku, lahko izpodbija v sodbi le odločitev o stroških, v kolikor je bilo s sodbo odločeno tudi o njegovih stroških.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba.
Ker gre za pravdo zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev, so v pogledu vrednosti spornega predmeta, neupoštevni tožnikovi izračuni o neto vrednosti skupnega premoženja (vrednost stanovanja po odštetju zneska ob razpadu življenjske skupnosti še neodplačanega kredita), prav tako pa ni mogoče pri vrednotenju upoštevati zgolj razlike med deležem tožnika, ki je nanj vpisan v zemljiško knjigo in vtoževanim deležem.