• Najdi
  • <<
  • <
  • 24
  • od 32
  • >
  • >>
  • 461.
    VSL sodba I Cp 3202/2012
    9.10.2013
    DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0073270
    ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 56, 56/1. ZD člen 2, 132.
    zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – skupno življenje – obseg skupnega premoženja – posebno premoženje – obligacijski zahtevek – odplačevanje kredita – zapuščina – zapustnikova terjatev
    Ker stanovanje ni bilo kupljeno v času zunajzakonske skupnosti, tudi morebitno kasnejše plačevanje obrokov kredita iz skupnih sredstev ne more spremeniti pravne pripadnosti te nepremičnine. Če gre za toženkino posebno premoženje, tudi obveznosti, ki se nanašajo na to posebno premoženje, bremenijo zakonca, ki je lastnik tega posebnega premoženja. Tudi morebitno zapustnikovo sodelovanje pri odplačevanju kredita lahko pogojuje zgolj obligacijski zahtevek zapustnika oziroma njegovih pravnih naslednikov, ne pa spremembe toženkinega posebnega premoženja v skupno premoženje.

    Napačno je pritožbeno stališče, da lahko zapustnikovo terjatev uveljavljata z vrnitvijo (plačilom) denarnih sredstev v zapuščino (zapuščinsko maso). Če je terjatev v zapuščini, je ni treba tja še vračati.
  • 462.
    VSL sklep IV Cp 2599/2013
    9.10.2013
    NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0073260
    ZZZDR člen 5, 106, 106/6.
    stiki – korist otroka – izvrševanje stikov – namen stikov
    Pojem korist otroka ni opredeljen pozitivno ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki otroku niso v korist (če pomenijo za otroka psihično obremenitev), ali če se z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe, ampak naj stiki preprečijo odtujitev otroka. V čim večji meri naj se ohranijo odnosi, ki so obstajali med starši in otroki, ko živijo skupaj.
  • 463.
    VDSS sodba Pdp 786/2013
    9.10.2013
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0011161
    ZSPJS člen 17, 17.a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2.
    ocenjevanje javnih uslužbencev - delovna uspešnost
    Tožena stranka je pri določitvi (letne) ocene dela javnega uslužbenca v celoti upoštevala ustrezne kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v spornem ocenjevalnem obdobju delo opravil kvalitetno in je dosegel delovne rezultate, ki so bili v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je prejel oceno dobro. Tožnik ni dosegel rezultatov, ki bi bili (visoko) nad pričakovanji glede ostalih kriterijev ocenjevanja, zato je ocena dobro utemeljena.
  • 464.
    VSL sodba II Cp 3447/2012
    9.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0071709
    ZPP člen 9, 11, 286b. OZ člen 99, 533, 539, 540.
    pravočasno uveljavljanje kršitev pravdnega postopka – zavrnitev dokaznih predlogov – skrbnost stranke – zloraba procesnih pravic – načelo ekonomičnosti postopka – darilna pogodba – ničnost – prava volja strank
    Ko je prvo sodišče na naroku razglasilo sklep o zavrnitvi preostalih dokaznih predlogov in stranke posebej opozorilo, da ostalih dokazov ne bo izvedlo, ker so nepotrebni in v nadaljevanju sprejelo sklep, da se obravnava zaključi zaradi izdaje sodbe, bi morala tretjetožnica na podlagi 286.b člena ZPP na naroku opozoriti prvo sodišče, da je z zavrnitvijo dokazov sodišče kršilo načelo do enakega varstva pravic in tožnici odvzelo pravica do izjave in pravico do kontradiktornega postopka.

    Od skrbne stranke, ki pravice v postopku uporablja pošteno, se pričakuje, da bo že v postopku pred sodiščem prve stopnje vsaj opozorila na dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze oziroma vsaj opozorila sodišče, da nasprotuje sklepu sodišča, da se posamezni dokazi ne izvedejo. Stranka, ki se v postopku ne odzove na takšen način in „hrani“ te razloge za pritožbo, ne ravna skrbno in na ta način zlorablja procesne pravice.
  • 465.
    VSL sklep II Cp 2217/2013
    9.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
    VSL0073258
    ZPP člen 158, 158/1, 179. ZST-1 člen 1111, 1112.
    plačilo pravdnih stroškov – umik tožbe – prejem tožbe – izpolnitev zahtevka – povod za tožbo – nasprotovanje ugovoru tretjega v izvršilnem postopku – začetek pravdnega postopka
    Glede na dejstvo, da tožena stranka še ni prejela tožbe in zato še ni bila seznanjena z zahtevkom, je edina okoliščina, ki bi toženo stranko razbremenila plačila stroškov te pravde, da ni dala povoda za tožbo. Povod za tožbo pa je tožena stranka dala, saj je nedvoumno, da je v izvršilnem postopku ugovarjala ugovoru tretjega, tožnika tu, posledično čemur je bil ugovor zavrnjen, tretji pa je imel nedopustnost izvršbe možnost uveljavljati s tožbo, kar je bila tožba v tej pravdi.
  • 466.
    VSL sklep I Cp 507/2013
    9.10.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0073268
    OZ člen 131. SZ-1 člen 5. ZJC člen 44.
    odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste – pasivna legitimacija – vzdrževanje svetlobnega jaška – vzdrževanje pločnika – trditvena podlaga – nezatrjevana dejstva
    Vzrok nezgode ni v svetlobnem jašku kot takem, pač pa v nevzdrževanem pokrovu svetlobnega jaška, ki se nahaja na javni pohodni površini pločnika.

    V obravnavani zadevi je bistvenega pomena, 1) v kakšnem stanju se je nahajal pokrov v času škodnega dogodka, 2) kaj je pripeljalo do škodnega dogodka, in 3) ali je bila s strani tožeče stranke zatrjevana dotrajanost pokrova jaška navzven zaznavna.
  • 467.
    VDSS sklep Psp 386/2013
    9.10.2013
    INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0011721
    ZPP člen 188, 188/1.
    umik tožbe - privolitev tožene stranke - ustavitev postopka
    Z umikom se šteje, da tožba sploh ni bila vložena in da je konec procesnega razmerja. Vsi učinki, ki jih je imela tožba na materialnem in procesnem področju so odpadli (ex tunc).

    V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme. Izjava o umiku ne prenese ne roka in ne pogoja. Izjava o umiku ni izpodbojna zaradi hibe v volji in se tudi ne da preklicati.

    Ker pravda med strankama zaradi umika tožbe ne teče več, umika tožbe pa tudi ni mogoče preklicati, pritožbene navedbe, da bo tožnik dopolnil 9 let pokojninske dobe avgusta 2013, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, niti upoštevne. Ob izkazanem poslabšanju zdravstvenega stanja lahko tožnikov izbrani zdravnik ali tožnik sam pri tožencu vloži nov zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
  • 468.
    VDSS sodba Pdp 886/2013
    9.10.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011210
    ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 42, 126.
    zamudna sodba - obveznost plačila - plača
    Tožena stranka tožniku plače, stroškov za prehrano, prevoz na delo in z dela ter terenskega dodatka v določenem obdobju ni izplačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
  • 469.
    VDSS sklep Pdp 851/2013
    9.10.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011168
    ZPP 44, 44/3.
    umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - vrednost spora - opisni zahtevek - odmera nagrade
    Tožnica je postavila opisni zahtevek in zahtevka ni opredelila v denarnem znesku po višini, zato ni nikakršne podlage za določitev stroškov po vrednosti spornega predmeta 40.000,00 EUR. Ker je nagrada za t.i. opisni zahtevek (ki spada med neocenljive zadeve o premoženjskih posamičnih pravicah v smislu tar. št. 15, 1. odstavek – točka b/) predvidena v OT, sodišču samo zaradi odmere stroškov ni bilo potrebno določati nove vrednosti spora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP. OT v tar. št. 15, 1. odstavek, 3. alinea točke b/ za opisne zahtevke določa vrednost nagrade za tožbo (in odgovor na tožbo), ki v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in sporu s področja socialne varnosti znaša 300 točk.
  • 470.
    VSL sodba II Cp 1600/2013
    9.10.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0073234
    OZ člen 70, 70/3.
    pogodba o delu – naročnik – zastopanje – zastopnik – učinki zastopanja – obvestilo o zastopanju – ugovor pasivne legitimacije
    Dejstvo, da je bila kot investitor navedena firma Z. d.o.o. še ne pomeni, da se morajo računi izstavljati prav na investitorja. Toženec je že na pogovorih vedel, da zastopa investitorja, firmo Z. d.o.o. O tem tožnika ni obvestil, kljub temu, da bi ga bil dolžan obvestiti. Kljub temu, da sta se s tožnikom poznala in da je toženec do tedaj zastopal firmo V. d.o.o., katere direktor je bil, pa je slediti tožniku, da ni vedel, iz danih okoliščin pa tudi ni mogel sklepati, da toženec ne zastopa V. d.o.o., pač pa zastopa Z. d.o.o.
  • 471.
    VSL sklep I Ip 2548/2013
    9.10.2013
    IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0069650
    ZIZ člen 15, 24. ZFPPod člen 27. ZPP člen 212.
    izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – aktivni družbeniki
    Presoja statusa družbenikov je prepuščena sodiščem, a le na podlagi ugovora družbenikov v konkretnih sodnih postopkih (obrnjeno dokazno breme). Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je tako vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti

    V konkretnem primeru druga dolžnica ni izkazala, da je v družbi predstavljala pasivnega družbenika. Čeprav v družbi dejansko ni poslovala (ni naročala blaga, za poslovanje družbe se ni zanimala, na skupščini družbe ni sodelovala), pa ni dokazala, da je bila njena pasivnost nezakrivljena oziroma da je aktivno poskušala vplivati na poslovanje družbe, pa ji to ni uspelo.
  • 472.
    VSL sodba II Cp 1305/2013
    9.10.2013
    STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0078583
    OZ člen 9.
    ureditev dostopa – zahtevek na izgradnjo javne ceste po prostorskem izvedbenem načrtu - vsebina upravnih aktov - obvezujoč pravni akt - podlaga za civilnopravno upravičenje zasebnopravnih subjektov - nastanek civilne obveznosti
    Pristojnost občine za izgradnjo javne cestne infrastrukture posamezniku ne daje pravice zahtevati, naj cesto tudi zgradi, četudi je njen obstoj (in časovni plan izgradnje) predvidela v prostorskem izvedbenem načrtu. Odlok o zazidalnem načrtu ni sicer neobvezujoč pravni akt, vendar to še ne pomeni, da ustvarja civilnopravne obveznosti občine.
  • 473.
    VDSS sodba Pdp 580/2013
    9.10.2013
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0011225
    ZSPJS člen 48.a, 48.a/2, 49.a, 49.b, 49.c.
    javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
    Za prevedbo ni relevantno, kaj je tožnik delal pred in po prevedbi, saj se prevedba skladno z avtentično razlago 49. a člena ZSPJS opravi glede na zadnjo veljavno pogodbo o zaposlitvi.

    Sodna praksa je oblikovala stališče, da je odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, v pristojnosti delodajalca in njegovih strokovnih služb, ki so na podlagi primerjave med prejšnjimi in novimi delovnim mesti izdelale prevedbeno tabelo.
  • 474.
    VDSS sklep Pdp 643/2013
    9.10.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011191
    ZPP člen 394, 394/1, 394/1-4.
    obnova postopka - predlog - pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka
    Pokojna tožena stranka je bila v času teka predmetnega spora, kljub psihičnim težavam, ki jih je imela (bipolarna afektivna motnja), sposobna razumeti pomen svojih ravnanj. Zato uveljavljani razlog za obnovo postopka po 4. alineji prvega odstavka 394. člena ZPP (če se je udeleževal postopka kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka) ni utemeljen.
  • 475.
    VSL sodba I Cp 1451/2013
    9.10.2013
    STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0074112
    ZTLR člen 25, 25/1, 25/5. ZDR člen 4, 18, 18/3. OZ člen 131.
    pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – družinska gradnja – gradnja v okviru delovnega razmerja – slaba vera graditelja – nasprotovanje gradnji – tihi pristanek lastnika – prispevek zemljiškoknjižnega lastnika – superficies solo cedit – črna gradnja – odškodninska odgovornost lastnika – rušenje objekta na podlagi upravne odločbe – vzročna zveza
    Glede na to, da lahko v skladu z določbo 25. člena ZTLR lastnik zemljišča po preteku 3 letnega roka zahteva le še prometno vrednost zemljišča, pripade lastninska pravica na zemljišču graditelju.

    Tožnica in pravni nasledniki njenega pok. moža naj ohranijo v lasti to, kar sta tožnica in pok. mož (toženkin nečak) na ugotovljen način, torej na tujem (tetinem, toženkinem) zemljišču, a brez njenega nasprotovanja (a ne zanjo) in večinoma s svojim delom in sredstvi, tudi ustvarila.

    Protipravnost je podana zaradi kršitev splošnega načela o prepovedi povzročanja škode, ki je v opustitvi prizadevanj za ohranitev substance truda in sredstev, ki so bili vloženi v sicer nelegalno zgrajen objekt in v predčasni izvršitvi upravne odločbe. Ugotovitev, da legalizacija ni bila možna, pa vodi do zaključka o pomanjkanju vzročne zveze.
  • 476.
    VSL sklep I Cp 2454/2013
    9.10.2013
    DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0073280
    ZD člen 28, 28/3, 106, 107, 107/1, 110, 110/1, 210, 213, 213/1. OZ člen 546, 547, 547/1, 550, 550/1.
    prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – izročilna pogodba – strinjanje z izročitvijo in razdelitvijo premoženja – darilo
    Ker se sodedinje ne strinjajo z izročilno pogodbo, s katero je določeno premoženje zapustnice prešlo na pritožnico, se to premoženje po zakonu šteje za darilo. Da ni bilo darilo, mora dokazati pritožnica. Zato je njena pravica manj verjetna.
  • 477.
    VDSS sklep Psp 199/2013
    9.10.2013
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0011482
    ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1.
    varstveni dodatek - umik tožbe - pravdni stroški - ustavitev postopka
    Tožnica je tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka. Zato ji je tožena stranka dolžna povrniti potrebne pravdne stroške.
  • 478.
    VSM sklep I Cp 1107/2013
    9.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM0021610
    ZPP člen 8.
    dokazna ocena - vmesna sodba
    Ugotavljanje okoliščin konkretnega življenjskega primera - škodnega dogodka, ne more temeljiti zgolj na domnevah in izkušnjah iz podobnih življenjskih primerov, neodvisnih od konkretne zadeve, posebej ob dejstvu obširno izvedenega dokaznega postopka z zaslišanjem ob škodnem dogodku prisotnih prič. Po prepričanju sodišča druge stopnje so izpovedbe večjega števila zaslišanih prič, še posebej, če so te tako ali drugače zainteresirane za izid postopka, le redko skladne. Ključna naloga sodišča v okviru dokazne ocene pa je izluščiti verzijo dogodka, ki jo potrjuje čim več čimbolj verodostojnih in zanesljivih prič. Če se le-ta ujema oz. dopolnjuje tudi z ostalimi izvedenimi dokazi, omogoča zaključek o dejanskem poteku dogodka.
  • 479.
    VDSS sodba Pdp 820/2013
    9.10.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011242
    OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
    regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
    KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
  • 480.
    VSC sklep II Ip 462/2013
    9.10.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0003534
    ZIZ člen 178, 178/4.
    ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - pravni interes
    Dolžniku je načeloma res v interesu, da se vrednost nepremičnine oceni čim višje, da bo lahko v čim večji meri poplačal svoje upnike. Vendar pa glede na dejstvo, da do prodaje ne more priti, če zanjo ni zainteresiranih kupcev, ni mogoče vnaprej izključiti možnosti, da bi z nižjo ugotovljeno vrednostjo nepremičnine bilo mogoče hitreje doseči prodajo. S takšnimi navedbami pa je tudi dolžnik utemeljeval svoj pravni interes za ponovno vrednotenje nepremičnine in bi zato sodišče prve stopnje moralo odločati o utemeljenosti tega predloga.
  • <<
  • <
  • 24
  • od 32
  • >
  • >>