pravno priznana škoda – škoda na nepremičnini – črna gradnja – vzročna zveza – obstoječa stvar
Fizičen poseg v nepremičnino, ki je črna gradnja, je nedopusten poseg. Škoda na takšni stvari je pravno priznana škoda. Ugovor črne gradnje je zato lahko relevanten le z vidika morebitnega pretrganja vzročne zveze, ne pa s težo, da je črna gradnja neobstoječa stvar.
obnova postopka – obnovitveni razlog – neobstoj pooblastila – kršitev pravil o zastopanju
Na obnovitveni razlog „neobstoj pooblastila – neupravičeno zastopanje oziroma na kršitev pravil o zastopanju nasploh“ se lahko sklicuje le neupravičeno zastopani, ne pa nasprotna stranka (saj gre za varstvo neupravičeno zastopanega).
Ko gre za prvi predlagani vpis neposredne izvršljivosti terjatve, je jasno, da vpis neposredne izvršljivosti terjatve, ki že v začetku presega znesek ustanovljene maksimalne hipoteke, upoštevajoč peti odstavek 91. člena ZZK-1, ni dovoljen.
Tožena stranka bi morala v potrditev svojih trditev, da sodnega pisanja in obvestila o njem ni prejela, predlagati vsaj zaslišanje poštnega uslužbenca, ki ji je vročal sodno pošiljko. Le njegova izpovedba in izpovedba upraviteljice skupaj bi lahko bili podlaga za ugotovitev, da se upraviteljici sodno pisanje ni vročalo pravilno. Zgolj dokaz z zaslišanjem upraviteljice ni zadosten dokaz za potrditev njenih trditev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071697
OZ člen 459, 461, 462, 462/1, 462/2, 465. SZ-1 člen 3, 3/3, 5. SPZ člen 105, 121, 121/2. ZPP člen 286, 286/2, 286a, 315.
kupoprodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – predpostavke jamčevanja za napake – tipske napake – skupni deli stanovanjske stavbe – grajanje napak – vmesna sodba – materialno procesno vodstvo – prekluzija – konkretiziran poziv – izvršljivost tožbenega zahtevka – aktivna legitimacija
Prvo sodišče bi moralo za izdajo vmesne sodbe ugotoviti vse predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake.
Za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov na skupnih delih stanovanjske stavbe je do vložitve tožbe iz tega naslova upravičen vsak solastnik, ne glede na njegov solastninski delež.
V notifikacijskem postopku je dovolj, da je prodajalec seznanjen o obstoju napake kot tipske napake. Vendar je potrebno notifikacijo posameznih napak ločiti od konkretizacije oz. določnosti in izvršljivosti tožbenega zahtevka, s katerim posamezni tožnik uveljavlja varstvo svoje pravice.
Tožbeni zahtevek na odpravo tipskih napak na vseh stanovanjih v določenem nizu objektov bi moral biti konkretiziran tako, da bi se glasil na odpravo napake v korist konkretnega tožnika v konkretnem stanovanju in šele v tem primeru bi tak zahtevek bil določen in s tem izvršljiv.
Stranka je z navedbami na prvem naroku prekludirana le, če sodišče na ustrezen način s pozivom izvede materialno procesno vodstvo pred narokom. Sankcija je predvidena le za primer in v obsegu, ko je poziv sodišča konkretiziran, se pravi vezan na določeno postavljena vprašanja glede konkretnih okoliščin s katerim stranke dopolnjujejo trditveno podlago in ponudijo dokaze, in splošen poziv ne zadostuje.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - vrednost spora - opisni zahtevek - odmera nagrade
Tožnica je postavila opisni zahtevek in zahtevka ni opredelila v denarnem znesku po višini, zato ni nikakršne podlage za določitev stroškov po vrednosti spornega predmeta 40.000,00 EUR. Ker je nagrada za t.i. opisni zahtevek (ki spada med neocenljive zadeve o premoženjskih posamičnih pravicah v smislu tar. št. 15, 1. odstavek – točka b/) predvidena v OT, sodišču samo zaradi odmere stroškov ni bilo potrebno določati nove vrednosti spora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP. OT v tar. št. 15, 1. odstavek, 3. alinea točke b/ za opisne zahtevke določa vrednost nagrade za tožbo (in odgovor na tožbo), ki v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in sporu s področja socialne varnosti znaša 300 točk.
ZPIZ-1 člen 12, 36, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 249, 398. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 3. Uredba Sveta (ES) št. 883/2004 člen 5. ZUP člen 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja starostne pokojnine - vpliv dohodkov po pridobitvi pravice do pokojnine na uživanje pokojnine - ponoven vstop v zavarovanje - ustavitev izplačevanja
Odločba o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine, izdana v rednem postopku, se lahko glasi le za naprej, in sicer na podlagi ugotovitve o prenehanju zakonskih pogojev za njeno izplačevanje. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku toženec nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1, kar pa ne pomeni, da se takšna odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila takšna odločba že sama po sebi nična – vendar le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala.
Izplačevanje pokojnine je urejeno v 1. odstavku 157. člena ZPIZ-1, ki določa, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Oseba ne more biti hkrati uživalec pokojnine in zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tudi ne v drugi državi članici EU. Za konkreten primer to pomeni, da bi se tožnici z odločbo izplačilo starostne pokojnine lahko ustavilo le od izdaje odločbe dalje, pravna podlaga za to pa je podana v 1. odstavku 157. člena ZPIZ-1. Tožnica tako ni upravičena do izplačila starostne pokojnine, vse dokler je v Italiji vključena v obvezno zavarovanje.
Tožena stranka tožniku plače, stroškov za prehrano, prevoz na delo in z dela ter terenskega dodatka v določenem obdobju ni izplačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
pravdni stroški - pripoznava tožbenega zahtevka - razširitvev tožbenega zahtevka – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - nadaljevanje pravdnega postopka -prerekana izločitvena pravica
Uporaba 157. člena ZPP je glede na okoliščine konkretnega primera zmotna. Tožena stranka je izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka podala, predno je prejela vlogo tožeče stranke z razširitvijo tožbenega zahtevka še z zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov. Uporabiti je potrebno splošna pravila iz 154. člena ZPP.
priposestvovanje - zakonita posest - dobra vera - dobroverna lastniška posest - uporaba parcele
SPZ je opustil koncepcijo zakonite posesti, ker je zakonodajalec menil, da je zahteva po pravnem naslovu že zaobsežena v zahtevi po dobrovernosti. Glede na definicijo dobroverne lastniške posesti je namreč izključeno, da bi bil posestnik, ki ne more izkazati pravnega naslova za svojo posest, lahko dobroveren. Zgolj uživanje, obdelovanje ali kaj podobnega ne more biti podlaga za priposestvovanje.
ZIZ člen 17, 20a, 21, 44, 44/1. ZPP člen 108, 108/4.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - identifikacija zahtevka - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - res iudicata
Sodišče lahko preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo glede usklajenosti izterjevane terjatve s terjatvijo izvršilnega naslova le, če vsebina predloga tak preizkus omogoča. Upnik mora terjatev strukturirati tako, da je jasno, kakšen je znesek glavnice, pogodbenih obresti, že zapadlih zamudnih obresti in stroškov, ter kako je posamezne dele zahtevka v skladu z izvršilnim naslovom obračunal.
Glede opredeljenosti zahtevka ne gre za vprašanje sklepčnosti predloga, temveč njegove formalne pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti.
Strošek za pridobitev zdravniških potrdil ni neposredna posledica škode iz obravnavanih škodnih dogodkov, ampak je nastal že kot strošek uveljavljanja odškodnine. Torej je to lahko kvečjemu strošek postopka in ga je, da mu je možno ugoditi, potrebno tudi tako uveljavljati.
Vzrok nezgode ni v svetlobnem jašku kot takem, pač pa v nevzdrževanem pokrovu svetlobnega jaška, ki se nahaja na javni pohodni površini pločnika.
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena, 1) v kakšnem stanju se je nahajal pokrov v času škodnega dogodka, 2) kaj je pripeljalo do škodnega dogodka, in 3) ali je bila s strani tožeče stranke zatrjevana dotrajanost pokrova jaška navzven zaznavna.
Izrek obsega odločbo, s katero sodišče ugodi posameznemu predlogu oziroma predlogom, ki se nanašajo na glavno stvar ali odločbo, s katero jih zavrne. Pri tem pa mora biti izrek pri opredeljevanju predloga, o katerem je sodišče z izrekom odločilo, tako natančen, da je jasna njegova vsebina. Šele natančna opredelitev vsebine varstva, ki ga je sodišče nudilo oziroma zavrnilo, daje podlago za pritožbeni preizkus odločitve. Natančna opredelitev varstva v izreku sodne odločbe pa ni pomembna zgolj zaradi možnosti preizkusa odločitve, ampak tudi za določitev subjektivnih in objektivnih meja pravnomočnosti. Pravnomočnost namreč zajame le izrek, ne pa razlogov zanj. Obrazložitev lahko predstavlja le utemeljitev sicer (same po sebi) vsebinsko jasne odločitve. Povedano drugače: vsebina odločitve mora biti razvidna iz izreka, ne pa (le) iz obrazložitve.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273. ZDR-1 člen 215, 215/2, 215/3.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
V tej fazi postopka verjetnost obstoja tožničine terjatve še ni izkazana (tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevaje določila delovnopravne zakonodaje), zato njen predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075497
OZ člen 169.
nadomestilo za invalidnost - izvedensko mnenje - neprerekana dejstva
Glede na to, da sta se stranki z izvedenskim mnenjem strinjali, je sodišče preseglo svoje pooblastilo, ko je tožniku dosodilo dodatno nadomestilo za invalidnost, katere izvedenec ni ugotovil.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ravnatelj - razrešitev s funkcije
Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da mu je tožena stranka dolžna z iztekom odpovednega roka po odpovedi pogodbe o zaposlitvi plačati nadomestilo plače po pogodbi o zaposlitvi za celotno obdobje prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela, ni utemeljen, ker terjatev tožnika ni verjetno izkazana. Razlogi v prid ugotovitvi, da sta redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in sklep o razrešitvi tožnika s funkcije ravnatelja nezakonita, namreč v tej fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Tožena stranka je pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zadostila zakonskim pogojem, prav tako je sprejela sklep o razrešitvi s funkcije ravnatelja po postopku določenem v 59. členu ZOFVI. Na podlagi dosedaj zbranih podatkov v spisu še z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ter sklep o razrešitvi tožnika s funkcije ravnatelja nezakonita.
stvarna služnost –posestno varstvo služnosti – konfesorna tožba – stranska intervencija – poziv sodišča na vstop v pravdo – ugotovitveni tožbeni zahtevek – pravni interes
ZPP ne pozna določbe, v skladu s katero bi bilo sodišče dolžno pozvati subjekt, ki ga ena od pravdnih strank predlaga za stranskega intervenienta, da naj v tej vlogi vstopi v pravdo. Stranska intervencija je vselej v interesu pravdne stranke, ki jo predlaga, in (seveda samega) intervenienta, zaradi česar je (kvečjemu) naloga stranke, da o pravdi obvesti potencialnega intervenienta
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0073276
OZ člen 131, 190, 193, 198, 393. SPZ člen 66, 66/1. ZNP člen 112.
neupravičena pridobitev – odškodninska odgovornost zaradi neupravičene uporabe – protipravnost – privolitev v prikrajšanje – uporaba solastne stvari – višina izgubljene koristi – višina uporabnine – večosebna deljiva obveznost – tek zakonskih zamudnih obresti
Protipravnost tožnik opredeljuje kot zavrnitev izročitve ključev solastne nepremičnine in s tem preprečitev uporabe njemu lastnega deleža solastne nepremičnine; torej kot neustrezno izvrševanje stvarnih pravic iz stvarnopravnega razmerja. Ne gre za kršitev predpisov, norm ali običajev, ki bi utemeljevala potrebo po varstvu tožnikovega položaja z institutom odškodnine. Ker gre za odpravo nepravičnosti, do katere je prišlo pri izvrševanju stvarnopravnih upravičenj, je posledice neupravičenega prehoda premoženja treba odpraviti s sanacijo posledic, nastalih v premoženjski sferi obeh strank.
Pri ugotavljanju višine uporabnine zaradi uporabe idealnega dela nepremičnine ni smiselno ločeno ugotavljanje najemnine za prazen in zaseden del nepremičnine. Če je eden od solastnikov drugemu solastniku onemogočil uporabo nepremičnine, je s tem prevzel riziko racionalne izkoriščenosti nepremičnine in je dolžan povrniti korist, ki bi jo tožnik imel z uporabo oz. oddajanjem idealnega deleža solastne nepremičnine; tudi če prostorov racionalno in v celoti ni uporabljal.