CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074158
ZPP člen 7. OZ člen 179, 179/2, 182.
načelo dispozitivnosti – prekoračitev trditvene podlage – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - bodoča škoda - višina odškodnine
Če sodišče posamezno trditev stranke natančneje razčleni in jo širše opiše, ne gre za prekoračitev trditvene podlage. Ne zahteva se, da mora stranka dobesedno navesti dejstva, ki jih potem ugotovi sodišče z izvedenimi dokazi.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo - prometna situacija - naključje
Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na želeno destinacijo, bodisi prometna nesreča bodisi okvara vozila, ni prav nepričakovanega, zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka ni utemeljena.
OZ člen 86. ZSPDPO člen 4, 6, 7, 8, 19, 22, 22/1, 22/1-3.
razpolaganje s stvarnim premoženjem občine – menjalna pogodba – neposredna pogodba – ničnost pogodbe – nasprotovanje prisilnim predpisom – vrednost nepremičnin – skrbnost strank – zmanjšanje vrednosti premoženja občine
Neposredna prodaja nepremičnine občine predstavlja (zakonsko) izjemo, zato kršitev zakonskih določb že predstavlja razlog za ničnost pogodbe, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Od nasprotne pogodbene stranke, ki sklepa menjalno pogodbo z občino, se zato zahteva potrebna skrbnost pri ugotavljanju prave vrednosti cene nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe, saj je pogodba veljavno sklenjena le v primeru, če so izpolnjene predpostavke iz 3. alineje prvega odstavka 22. člena ZSPDPO, med katere spada tudi zahteva, da pogodbeni stranki menjalne pogodbe določita pravo (realno) vrednost nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe in na ta način upoštevata zakonsko dolžnost, da se vrednost premoženja s sklenitvijo menjalne pogodbe za občino ne sme (bistveno) zmanjšati.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071672
SPZ člen 70, 273. ZTLR člen 16. ZPP člen 253.
razdružitev solastnega premoženja - zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - poizvedbe pri DURS - neprimeren dokaz
Nasprotna udeleženka utemeljeno graja postopanje sodišča, ko to ni zaslišalo izvedenca cenilca na obravnavi o cenah realiziranih prodaj in o trditvi nasprotne udeleženke, da so cene zemljišč od leta 2010 dalje do odločanja padle za več kot 15%. Takšno pripombo nasprotne udeleženke ni možno oceniti kot premalo konkretno in pavšalno. Pri tem je dodati, da poizvedbe pri Davčni upravi Republike Slovenije o cenah realiziranih prodaj ni primeren dokaz, ker Davčna uprava teh podatkov tretjim osebam ne sme dajati. To se dokazuje z izvedencem cenilcem, kot strokovnjakom, ki te podatke pridobi in utemelji na njemu strokoven način.
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da glede na solidarno obveznost obeh dolžnikov (prvega dolžnika kot glavnega dolžnika in drugega dolžnika kot solidarnega poroka in plačnika), pri kateri upnik izpolnitev obveznosti lahko zahteva v celoti od kateregakoli od njih in torej vsak od njih samostojno odgovarja za plačilo celotne upnikove terjatve, ni pravnorelevantno, ali ima upnik že v celoti zavarovano svojo terjatev zoper enega od solidarnih dolžnikov. Tako stališče bi pomenilo možnost večkratnega zavarovanja iste terjatve zoper vse solidarne dolžnike, čeprav za to ni nobene potrebe. Prav v izogib nerazumnemu (večkratnemu) obsegu zavarovanju upnikove denarne terjatve je po presoji pritožbenega sodišča možnost zavarovanja z večimi predhodnimi odredbami v drugem odstavku 260. člena ZIZ-1 omejena.
OZ člen 150, 152, 152/1, 153. ZVCP-1 člen 160, 160/3.
objektivna odškodninska odgovornost – avtošola – nevarna dejavnost – poligon – škoda, ki nastane med praktičnim usposabljanjem za pridobitev dovoljenja za vožnjo motornega vozila – privolitev v nastanek škode – oprostitev odgovornosti
Odgovornost avtošole za škodo, ki jo utrpi kandidat med praktičnim usposabljanjem za pridobitev dovoljenja za vožnjo motornega vozila, je objektivna.
izpraznitev nepremičnine - izpraznitev poslovnega prostora - identifikacijski znak nepremičnine - zamudna sodba
V obravnavani zadevi ne gre za spor, ki bi se nanašal na vknjižbo stvarnih pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo, zato nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka, ni bilo potrebno označevati z identifikacijskim znakom.
Tožbeni zahtevek je utemeljen na podlagi 92. člena SPZ, ne pa na podlagi 111. člena SZ-1 (obravnavana nepremičnina predstavlja poslovni prostor, ne pa stanovanje), vendar pa navedba napačne materialnopravne podlage za izpodbijano sodbo ni vplivala na pravilnost odločitve prvega sodišča.
napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – pravilnost tožbenega zahtevka – nujno sosporništvo
Ni namen napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča „skrbeti“, da bo dedič, ki je glede uveljavljanja neveljavnosti oporoke napoten na pravdo, tožil „pravo“ stranko. Stranka je tista, ki (ne glede na vsebino napotitvenega sklepa) nosi skrb za vložitev in pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka (kar vključuje tudi skrb za to, da je tožba vložena zoper "pravega" toženca). V konkretnem primeru to pomeni, da bodo morali dediči, ki so bili napoteni na pravdo, v kolikor se jim ne bo „pridružila“ na tožeči strani, tožiti tudi zakonito dedinjo M.
ugotovitev ničnosti sklepov skuščine – rok za vložitev ugotovitvene tožbe – začetek teka roka – vpis sklepa v register – objava vpisa sklepa
Odločilen trenutek za začetek teka roka za uveljavljanje ničnosti sklepa skupščine, je vpis tega sklepa v sodni register.
Vprašanje objave sklepa vpisanega v sodni register v Uradnem listu oziroma publicitetni učinek vpisov v sodni register za samo uveljavljanje ničnosti nima odločilnega pomena.
spor o pristojnosti – izključna krajevna pristojnost – izrek nepristojnosti po uradni dolžnosti – ugovor krajevne pristojnosti
Okrajno sodišče v Krškem se je izreklo za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, to pa je možno le tedaj, kadar je ob predhodnem preizkusu tožbe kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje. Ker za takšen primer ne gre, se to sodišče po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno za odločanje.
vročanje – fikcija vročitve – dan vročitve – stroški postopka - zamudni sklep – pravnomočnost – rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov
S tem, ko je bilo v obrazložitvi zamudnega sklepa zapisano, da je odločitev o stroških postopka odpadla in zakaj je odpadla, se sodišče glede stroškov še ni nič opredelilo. Zavezujoča in pravnomočna je namreč le odločitev, zaobsežena v izreku odločbe, ne pa tudi zapisano v obrazložitvi odločbe.
določitev preživnine – zvišanje preživnine – preživninske potrebe – redno šolanje – študent – otrokov zaslužek iz dodatnega dela
Nobenega dvoma ni, da so se preživninske potrebe tožnice bistveno povečale, saj je bila preživnina določena leta 1995, ko je bila tožnica stara tri leta, tožnica pa je sedaj stara 21 let in je študentka.
Dokler bo tožnica izpolnjevala študijske obveznosti, bo toženec zavezan plačevati preživnino. Obveznost tožnice je izpolnjevanje študijskih obveznosti, zaslužki, ki jih prejema z dodatnim delom so namenjeni kritju njenega višjega standarda, ker preživninska obveznost, kot je naložena tožencu, zagotavlja kritje le najnujnejših potreb tožnice, pri čemer pri določitvi preživnine tudi niso bili upoštevani stroški tožnice, vezani na zabavo, počitnice, zavarovanje in popravila avtomobila ter podobni stroški.
ZZK-1 člen 91, 91/6-1, 125a. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11.
maksimalna hipoteka - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - nenavedba podatka o višini terjatve, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost - obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih predlagateljev
V 1. točki šestega odstavka 91. člena ZZK-1 je izrecno predpisano, da se ob zaznambi neposredne izvršljivosti navede podatek o terjatvi, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost. Tudi v elektronskem obrazcu so upoštevane vse zahteve, ki jih glede na vrsto predlaganega vpisa zahteva zakon.
neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - trditvena podlaga - specifikacija tožbenega zahtevka
Za zastaranje terjatev iz naslova neupravičene obogatitve OZ ne predvideva posebnega roka, zato zanje velja splošni, petletni zastaralni rok.
Ob konkretiziranem ugovoru zastaranja in izrecni zahtevi po specifikaciji računa mora tožeča stranka ustrezno dopolniti svojo trditveno podlago, na podlagi katere sodišče lahko presodi, ali je ugovor zastaranja utemeljen ali ne. Če tega ne stori, sodišče ne more odločiti drugače, kot da tožbeni zahtevek zavrne.
priposestvovanje - dobra vera - opravičljiva zmota - viden znak posesti – raziskovalna dolžnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Dobra vera se domneva. Vendar dvom v zemljiškoknjižno stanje lahko vzbudi že posestno stanje ali izjava tretje osebe. Ugotovljene konkretne okoliščine primera zanikajo toženčevo dobro vero ob nakupu spornih nepremičnin. Paša konj na ograjeni parceli predstavlja navzven vidno in vsakomur zaznavno posest tretje osebe na pašniku. Sečnja v gozdu pa je jasen in navzven viden znak posesti gozda.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076730
OZ člen 240, 481, 963. ZPP člen 252, 252/2.
garancija za brezhibno delovanje stvari – poslovna odškodninska odgovornost – obrnjeno dokazno breme – regresni zahtevek – subrogacija - izvedenec – obseg in predmet izvedenskega mnenja
Tožena stranka bi se svoje odgovornosti lahko razbremenila le, če bi dokazala zunanji vzrok požara. Gre za odgovornost, ki se približuje objektivni odgovornosti in ki breme rizikov nalaga v sfero stranke, ki jih zaradi svojega specifičnega položaja lažje obvladuje.
Ne gre za podrejeni zahtevek, temveč gre le za podrejeno pravno podlago zahtevka. Gre namreč za zahtevek za plačilo istega zneska, glede utemeljenosti zahtevka pa je tožeča stranka pač navedla več pravnih podlag, podlago iz 198. člena OZ je navedla le podrejeno, če bi sodišče spoznalo, da ni utemeljen zahtevek iz zatrjevane podlage po 602. členu OZ. Pri tem pa ni šlo za druga dejstva, temveč je dejanska podlaga tožbenega zahtevka ves čas ista. Zato niti ni moglo iti za spremembo tožbe.
sprememba tožbe – pravica do izjave – neupoštevanje izjave o nasprotovanju spremembi tožbe
Tožena stranka je v podeljenem roku izjavila, da spremembi tožbe nasprotuje, vendar se je ta vloga založila, zaradi česar je sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo. Vendar pa to dejstvo ni vplivalo na pravilnost odločitve o dovolitvi spremembe tožbe. Sodišče namreč lahko dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Tožnik ni izkazal za verjetno, da je odredba tožene stranke o opravljanju dela in napotitvi v drugo organizacijsko enoto nezakonita. Iz pogodbe o zaposlitvi izhaja, da se sprememba organizacijske enote ne šteje za spremembo pogodbe o zaposlitvi, če pa gre za napotitev na delo v drug kraj, pa prihod od doma do delovnega mesta in nazaj ne sme trajati več kot tri ure. Tožnik v primeru opravljanja dela v drugem kraju, če bi uporabil javni prevoz, ne bi mogel poskrbeti za prevoz otrok v mesto, tega pa ne bi mogel (glede na delovni čas) tudi v primeru, če bi delo opravljal v kraju, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato na podlagi tožnikovih navedb še ni mogoče zaključiti, da je verjetnost terjatve podana, kar pomeni, da niso podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe po kateri naj bi sodišče naložilo toženi stranki, da tožniku omogoči opravljanje dela v kraju in na delovnem mestu, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu s 1. odstavkom 272. člena ZIZ.