Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Pritrditi je treba pritožbenemu stališču toženke, da tega ni mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja. Pri določitvi preživnine gre zato za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja, hkrati pa je ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičenca oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.
motenje posesti – zadnji mirni posestnik – motilno ravnanje
Glede na to, da tožnik v času po 12.4.2011, ko je toženka v hiši shranila svoje stvari, ni bil več posestnik stvari, ker mu je posest odvzel tretji, ravnanje toženke v razmerju do tožnika ne predstavlja motilnega ravnanja.
Prvostopenjsko sodišče bi moralo slediti zapustničini poslednji volji glede izvršitelja oporoke, ne pa postavljati začasnega skrbnika zapuščine. Tega bi lahko postavilo šele po nastopu situacije iz 98. člena ZD, ki določa, da lahko sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti razreši izvršitelja oporoke, če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali zakonom.
spor o pristojnosti – izključna krajevna pristojnost – izrek nepristojnosti po uradni dolžnosti – ugovor krajevne pristojnosti
Okrajno sodišče v Krškem se je izreklo za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, to pa je možno le tedaj, kadar je ob predhodnem preizkusu tožbe kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje. Ker za takšen primer ne gre, se to sodišče po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno za odločanje.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073278
SPZ člen 12, 33, 33/1, 33/3. OZ člen 10, 133. ZPP člen 274, 426.
motenje posesti – obseg posestnega varstva – pravica do posesti – najemna pogodba – samovoljno in protipravno motilno ravnanje – menjava ključavnic – posredna in neposredna posest – pravni interes – ekonomski interes – prepoved povzročanja škode
Zakon ekonomskega interesa za motenjsko tožbo oz. uveljavljanje sodnega varstva nasploh ne zahteva. ZPP strankam odreka sodno varstvo zgolj v primeru pomanjkanja oziroma odsotnosti pravnega – pravovarstvenega interesa.
Ker je tožnica posest, katere podlaga je s toženko sklenjena najemna pogodba, izvrševala v nasprotju s pravnim poslom in prepovedjo povzročanja škode, toženkinega motilnega ravnanja (menjave ključavnic), ni mogoče opredeliti kot samovoljnega in protipravnega ravnanja ter je sodišče tožnici utemeljeno odreklo posestno varstvo.
vrnitev v prejšnje stanje - narok - upravičen razlog – vročilnica - izpodbitje domneve - krivdno ravnanje tretjih oseb - izročitev pisanja - pravica do izjave
Stranki ni mogoče naprtiti bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb (torej tudi družinskih članov), ki ji pisanja niso izročile. Zmotno je zato stališče prvostopnega sodišča, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje podan iz očitno neupravičenega razloga. Drži sicer, da toženec glede vročitve odraslim članom gospodinjstva navaja trditve, ki so v nasprotju z vročilnico kot javno listino, ki nadomestne vročitve družinskim članom ne potrjuje. Vendar ima stranka vedno možnost, da izpodbija zakonsko domnevo o resničnosti vsebine, zapisane v javni listini.
začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska odredba - nastanek znatne škode leasingodajalcu zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine s strani leasingojemalca
Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Res ni nujno, da škodo v primeru oddaje v najem predstavlja zgolj izguba najemnine. Najemodajalec najemniku odgovarja tudi za škodo, ki slednjemu nastane zaradi pravnih napak stvari kot tudi zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti izročitve stvari najemniku v rabo. Pogodbena škoda pri tem ni omejena zgolj na najemnino, pač pa dolžnik odgovarja za vso navadno škodo ter izgubljeni dobiček, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali ki bi mu morala biti znana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074158
ZPP člen 7. OZ člen 179, 179/2, 182.
načelo dispozitivnosti – prekoračitev trditvene podlage – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - bodoča škoda - višina odškodnine
Če sodišče posamezno trditev stranke natančneje razčleni in jo širše opiše, ne gre za prekoračitev trditvene podlage. Ne zahteva se, da mora stranka dobesedno navesti dejstva, ki jih potem ugotovi sodišče z izvedenimi dokazi.
OZ člen 86. ZSPDPO člen 4, 6, 7, 8, 19, 22, 22/1, 22/1-3.
razpolaganje s stvarnim premoženjem občine – menjalna pogodba – neposredna pogodba – ničnost pogodbe – nasprotovanje prisilnim predpisom – vrednost nepremičnin – skrbnost strank – zmanjšanje vrednosti premoženja občine
Neposredna prodaja nepremičnine občine predstavlja (zakonsko) izjemo, zato kršitev zakonskih določb že predstavlja razlog za ničnost pogodbe, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Od nasprotne pogodbene stranke, ki sklepa menjalno pogodbo z občino, se zato zahteva potrebna skrbnost pri ugotavljanju prave vrednosti cene nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe, saj je pogodba veljavno sklenjena le v primeru, če so izpolnjene predpostavke iz 3. alineje prvega odstavka 22. člena ZSPDPO, med katere spada tudi zahteva, da pogodbeni stranki menjalne pogodbe določita pravo (realno) vrednost nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe in na ta način upoštevata zakonsko dolžnost, da se vrednost premoženja s sklenitvijo menjalne pogodbe za občino ne sme (bistveno) zmanjšati.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. SZ-1 člen 41, 41/1, 66. SPZ člen 119. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad člen 8, 8/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zakonske dolžnosti upravnika - dokazno breme - obračun stanovanjskih stroškov - rezervni sklad
Po določbah SZ-1 je upravnik dolžan vsakemu etažnemu lastniku mesečno izstaviti obračun stroškov, pri čemer mora v obračunu ločeno prikazati vsak strošek obratovanja in vzdrževanja ter upravniških storitev za celotno večstanovanjsko stavbo in delež posameznega etažnega lastnika, na katerega je obračun naslovljen, višino mesečnega vplačila v rezervni sklad in morebitna druga plačila naslovnika ter stanje rezervnega sklada za celotno večstanovanjsko stavbo. Z zatrjevanjem, da spornih obračunov oz. razdelilnikov ni prejel, je zato dolžnik uveljavljal pravno pomembno negativno dejstvo, dokazno breme glede višine terjatev pa v konkretnem primeru prevalil na upnika v nadaljnjem pravdnem postopku, zato dolžniku dokazov za te svoje trditve v okviru konkretnega postopka ni treba predložiti.
vzpostavitev etažne lastnine – vknjižba lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL je namenjen vzpostavitvi etažne lastnine na več stanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na stavbi še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - prometna nesreča s smrtnim izidom, povzročena pod vplivom alkohola
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki prvostopenjskega sodišča, da teža storjenega kaznivega dejanja in okoliščine, v katerih je bilo storjeno, ne dopuščajo izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist. Odločilnega pomena pri tem je tudi po oceni pritožbenega sodišča okoliščina, da je kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), torej prometne nesreče, ki je imela za posledico smrt človeka, obsojenec storil pod vplivom alkohola, kar kaže na negativen odnos storilca kaznivega dejanja do obstoječih pravnih in družbenih norm ter vrednot, ki predlaganega načina izvršitve zaporne kazni ne dopuščajo.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo - prometna situacija - naključje
Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na želeno destinacijo, bodisi prometna nesreča bodisi okvara vozila, ni prav nepričakovanega, zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka ni utemeljena.
Tožeča stranka mora izkazati, da bi ji uspeh v pravdi (ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe), odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, pa mora biti pravna.
določitev preživnine – zvišanje preživnine – preživninske potrebe – redno šolanje – študent – otrokov zaslužek iz dodatnega dela
Nobenega dvoma ni, da so se preživninske potrebe tožnice bistveno povečale, saj je bila preživnina določena leta 1995, ko je bila tožnica stara tri leta, tožnica pa je sedaj stara 21 let in je študentka.
Dokler bo tožnica izpolnjevala študijske obveznosti, bo toženec zavezan plačevati preživnino. Obveznost tožnice je izpolnjevanje študijskih obveznosti, zaslužki, ki jih prejema z dodatnim delom so namenjeni kritju njenega višjega standarda, ker preživninska obveznost, kot je naložena tožencu, zagotavlja kritje le najnujnejših potreb tožnice, pri čemer pri določitvi preživnine tudi niso bili upoštevani stroški tožnice, vezani na zabavo, počitnice, zavarovanje in popravila avtomobila ter podobni stroški.
stroški cenilca - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik
Drugemu dolžniku v postopku postavitve sodnega cenilca in ugotavljanja tržne vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe, niso bile okrnjene njegove procesne pravice. Sodišče prve stopnje ga je namreč dejansko obravnavalo kot dolžnika z vsemi procesnimi pravicami, ki temu položaju pripadajo, čeprav je o njegovem vstopu v izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine, formalnopravno odločilo šele po izdaji sklepa o postavitvi sodnega cenilca in po izdelavi izvedenskega mnenja. Pritožnik se zato ne more uspešno zoperstaviti odmeri nagrade in povrnitve stroškov sodnemu cenilcu, katere višino bi imel z obravnavano pritožbo še možnost prerekati, vendar je ni izkoristil.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0069654
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4, 132/5, 132/6. ZNVP člen 6, 6/2. ZIZ člen 141, 163c.
predhodna odredba - čas pridobitve ločitvene pravice - pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja
Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja se pridobijo z ustreznim vpisom v register nematerializiranih vrednostnih papirjev, pri čemer začetek stečajnega postopka ne vpliva na veljavnost naloga za vpis, če je bil vpis v centralni register vnesen pred začetkom takšnega postopka. Podobno tudi 163.c člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ določa, da upnik pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje pridobi zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v izvršilnem postopku z vpisom sklepa o izvršbi oziroma sklepa o predhodni odredbi v centralni register vrednostnih papirjev.
u upnik pridobi ločitveno pravico na zarubljenih sredstvih v primeru, da je bil rubež opravljen do začetka stečajnega postopka, ta pa je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku, pri čemer je pri izvršbi na sredstva pri OPP treba upoštevati, da zastavna pravica (ločitvena pravica) lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – zapadlost taksne obveznosti – začetka teka roka za vložitev predloga za taksno oprostitev – seznanitev s taksno obveznostjo
Taksna obveznost na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 ne nastane s procesnim dejanjem stranke, temveč ob izpolnitvi zakonsko predpisanih pogojev: prvič, da je tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks, in drugič, da je uspela v postopku, zato začetka teka roka za vložitev predloga za taksno oprostitev ni mogoče vezati na trenutek izpolnitve zakonskih pogojev, temveč na trenutek, ko je bila stranka seznanjena s taksno obveznostjo, tj. z vročitvijo plačilnega naloga.
zakonska zveza – prenehanje življenjske skupnosti – formalno obstoječa zakonska zveza – zunajzakonska skupnost z novim partnerjem – dedna pravica – prikrita pravna praznina – načelo pravne enakosti
Partner zapustnice, s katero sta več kot 20 let živela v zunajzakonski skupnosti in imela skupne otroke, ima dedno pravico po zapustnici, kljub temu, da je bila zapustnica ob smrti še vedno poročena z bivšim partnerjem, pri čemer je zakonska zveza dejansko prenehala že leta 1984, a do formalne razveze ni prišlo.