CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0076734
ZPP člen 482, 482/2. SZ člen 24, 146. URS člen 121.
spor o pristojnosti – organizacija z javnimi pooblastili – javni sklad
Predmet spora je plačilo stroškov, ki jih tožeča stranka vtožuje od Stanovanjskega sklada RS kot lastnika stanovanja, ker jih ni plačal njegov najemnik. Čeprav je tožena stranka ustanovljena v javnem interesu, v konkretnem primeru ne gre za spor v zvezi z opravljanjem nalog državne uprave, ki se prenašajo z javnimi pooblastili v smislu 121. člena Ustave RS. Zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih.
OZ člen 131, 179, 280. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5, 124, 124/1, 125, 125/2, 125/3.
prometna nesreča – povrnitev škode - vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – dokazni standard - nadpolovična verjetnost – dohodnina
To, ali je ta del škode nastal v posledici v nesreči utrpele poškodbe ledvene hrbtenice ali pa v posledici do nesreče zanj nezaznavnih degenerativnih sprememb, prirojene anomalije in klinasto stisnjenega vretenca, ki pa so ravno zaradi nesreče postale za tožnika zaznavne, je v pogledu obstoja vzročne zveze nepomembno. Nepravilne (ali pomanjkljive) trditve o tem zato to ne morejo biti razlog za zavrnitev dela zahtevka, ki se nanaša na ta del škode.
V primeru, ko je glede določenega dejstva dokazni standard, po katerem je izključen vsak razumen dvom v njegovo resničnost, nedosegljiv, je mogoče odločati tudi na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti, pri čemer se najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, to pa je tisti, ki presega 50 %. Na podlagi mnenja izvedenca, ki je zgolj dopustil možnost, da so spremembe tožnikovega življenja po nesreči lahko bile sprožilni element za manifestacijo težav z ledveno hrbtenico, pa ni mogoče zaključiti, da je vzročna zveza dokazana z nadpolovično verjetnostjo.
Tožena stranka bo prisojene zneske odškodnine iz naslova izgubljenega dohodka znižala za akontacijo dohodnine in tožniku izplačala zgolj tak zmanjšan znesek. Obveznost bo s tem delno izpolnjena direktno tožniku, delno pa Republiki Sloveniji. Do kakršnekoli obogatitve tožnika zato ne more priti.
Glede na podano trditveno podlago v zvezi z „nestandardnostjo stopnice“ je presoja o tem, da ne gre za nevarno stvar, na mestu. Tožnica je s pojmom „nestandardnosti“ mislila slabo vidnost in neoznačenost stopnice ter pomanjkanje opozorilnih napisov. To pa, niso lastnosti stopnice kot take, marveč posledica opustitvenih ravnanj toženke.
Toženka se profesionalno ukvarja z gostinsko dejavnostjo, zato mora pri izpolnjevanju obveznosti iz te dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo - po pravilih stroke in po običajih. Stopnice predstavljajo takšen element v prostoru, ki poveča nevarnost škodnega dogodka, zaradi česar mu mora subjekt, ki opravlja gostinsko dejavnost, izkazati posebno pozornost. Toženka bi zato morala stopnico narediti vidnejšo, po potrebi postaviti tudi ustrezno opozorilo.
ZPP člen 7, 212, 214, 214/5, 216. OZ člen 198. dokument : VSL0063595.
prosta presoja dokazov –uporaba tuje stvari v svojo korist – višina uporabnine – dokazno breme – splošno znano dejstvo – odločanje po prostem preudarku
V skladu s sodno prakso je uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar. Ta je po uveljavljenem stališču v sodni praksi enaka višini tržne najemnine enakovredne nepremičnine kot najbolj objektivnemu merilu višine obogatitve na eni strani in prikrajšanja na drugi strani.
Splošno znana so tista dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe. Višina najemnine za zemljišče določene velikosti, določenih lastnosti in na določeni lokaciji, pa ne more biti znana pretežni večini ljudi.
Sodišče lahko institut odločanja po prostem preudarku uporabi le, če se višina uporabnine ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, torej samo pod pogojem, da bi tožeča stranka, ki nosi dokazno breme, ponudila druge dokazne predloge, česar patožeča stranka ni storila.
motenje posesti – zadnji mirni posestnik – motilno ravnanje
Glede na to, da tožnik v času po 12.4.2011, ko je toženka v hiši shranila svoje stvari, ni bil več posestnik stvari, ker mu je posest odvzel tretji, ravnanje toženke v razmerju do tožnika ne predstavlja motilnega ravnanja.
Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Pritrditi je treba pritožbenemu stališču toženke, da tega ni mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja. Pri določitvi preživnine gre zato za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja, hkrati pa je ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičenca oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.
priposestvovanje - dobra vera - opravičljiva zmota - viden znak posesti – raziskovalna dolžnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Dobra vera se domneva. Vendar dvom v zemljiškoknjižno stanje lahko vzbudi že posestno stanje ali izjava tretje osebe. Ugotovljene konkretne okoliščine primera zanikajo toženčevo dobro vero ob nakupu spornih nepremičnin. Paša konj na ograjeni parceli predstavlja navzven vidno in vsakomur zaznavno posest tretje osebe na pašniku. Sečnja v gozdu pa je jasen in navzven viden znak posesti gozda.
spor o pristojnosti – izključna krajevna pristojnost – izrek nepristojnosti po uradni dolžnosti – ugovor krajevne pristojnosti
Okrajno sodišče v Krškem se je izreklo za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, to pa je možno le tedaj, kadar je ob predhodnem preizkusu tožbe kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje. Ker za takšen primer ne gre, se to sodišče po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno za odločanje.
OZ člen 86. ZSPDPO člen 4, 6, 7, 8, 19, 22, 22/1, 22/1-3.
razpolaganje s stvarnim premoženjem občine – menjalna pogodba – neposredna pogodba – ničnost pogodbe – nasprotovanje prisilnim predpisom – vrednost nepremičnin – skrbnost strank – zmanjšanje vrednosti premoženja občine
Neposredna prodaja nepremičnine občine predstavlja (zakonsko) izjemo, zato kršitev zakonskih določb že predstavlja razlog za ničnost pogodbe, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Od nasprotne pogodbene stranke, ki sklepa menjalno pogodbo z občino, se zato zahteva potrebna skrbnost pri ugotavljanju prave vrednosti cene nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe, saj je pogodba veljavno sklenjena le v primeru, če so izpolnjene predpostavke iz 3. alineje prvega odstavka 22. člena ZSPDPO, med katere spada tudi zahteva, da pogodbeni stranki menjalne pogodbe določita pravo (realno) vrednost nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe in na ta način upoštevata zakonsko dolžnost, da se vrednost premoženja s sklenitvijo menjalne pogodbe za občino ne sme (bistveno) zmanjšati.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo - prometna situacija - naključje
Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na želeno destinacijo, bodisi prometna nesreča bodisi okvara vozila, ni prav nepričakovanega, zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka ni utemeljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071685
OZ člen 149, 153, 153/3, 167, 173, 179, 180, 182, 299, 299/2. ZPP člen 70, 70-6, 239, 239/1, 247, 254, 254/3, 286, 286b, 286b/1. ZVZD člen 9. ZVZD-1 člen 12.
pripombe zoper izvedensko mnenje - prekluzija - postavitev novega izvedenca - izločitev izvedenca - zaslišanje priče - denarna odškodnina za materialno in nematerialno škodo - poškodba pri delu - delovanje delovnega stroja - nevarna stvar - objektivna odgovornost - prispevek k nastanku škode - duševne bolečine ob smrti bližnjega - odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - renta
Strankinih pripomb in ugovorov zoper izvedeniško mnenje ni mogoče šteti za dokazni predlog, ki bi bil vezan na prekluzijo po 286. členu ZPP. Gre za dokazni ugovor, ki ni vezan na določeno fazo postopka.
Delovni stroj predstavlja nevarno stvar.
Kljub delujočemu delovnemu stroju, ki je na isti način opravljal (ponavljal) delovno operacijo že ves dan, in ozkemu delovnemu prostoru, po katerem se je gibal, se je poškodovanec odločil za vstop v njegovo delovno območje z zadnje strani, da ga upravljalec s strojem ni mogel videti, in za prehod mimo njega po desni – ožji strani, ki je bila preozka za gibanje ljudi. Poškodovanec je torej tudi sam kršil pravila iz varstva pri delu.
Dolžnik pride v zamudo že, ko ga upnik ustno ali pisno ali z začetkom kakšnega postopka pozove k izpolnitvi obveznosti. Tožeča stranka je tej zahtevi zadostila že z izvensodnimi opomini in ne šele s pričetkom te pravde.
razdružitev nepremičnine – razdelitev sdtsanovanjske stavbe - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
V primeru razdružitve nepremičnin je potrebno le-te razdeliti v celoti, ne pa tako, kot je storilo sodišče prve stopnje, ko je razdelilo le stanovanjsko stavbo, ne pa tudi zemljišč. V primeru razdružitve nepremičnin je potrebno izdelati elaborate za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (tudi za parcele).
Sodišče delitve tako, da mimo izvedeniškega mnenja in mimo predlogov udeležencev, kljub temu, da je izvedenec ugotovil, da je mogoča razdružitev v dve funkcionalni stanovanjski enoti, ki ustrezata lastniškim deležem, vknjiženim v zemljiško knjigo, ne more izvesti. V takem primeru interes enega udeleženca, da bi pridobil celo nadstropje, ne more prevladati nad dejanskim solastniškim deležem.
Pri porazdelitvi odškodninske obveznosti gre torej za interna razmerja znotraj Katoliške cerkve, ki se tretjih ne tičejo in tako ne vplivajo na odškodninsko terjatev tožeče stranke, utemeljenost katere je, glede na razmerje med RS in Katoliško Cerkvijo, potrebno presojati po pravnem redu RS.
Župnija je samostojna pravna oseba na čelu katere je župnik, ki župnijo tudi zastopa v vseh pravnih poslih (Kan. 515 §3, 519 in 532 ZCP). Župnik je tako zakonit zastopnik župnije kot pravne osebe, kar utemeljuje odgovornost slednje za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.
Vse navedeno in upoštevajoč dejstvo, da sam citirani ZCP govori o službi župnika, sodišče druge stopnje utrjuje v prepričanju, da gre med župnikom in škofijo za sui generis delovno razmerje, primerljivo delovnemu razmerju v skladu s pozitivno delovnopravno zakonodajo v RS.
Pri ugotavljanju obstoja kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja sodišče v pravdnem postopku ni vezano na morebitno obtožnico v predhodnem kazenskem postopku, ki se je zaključil brez meritorne odločitve o storitvi kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca. Sklep o ustavitvi kazenskega postopka, K 79/2006 z dne 17. 1. 2007, posledično pravdnega sodišča ne veže, saj je bil izdan iz procesnih razlogov in ne vsebuje odločitve o (ne)obstoju kaznivega dejanja oziroma o kazenski odgovornosti storilca, zato odpade sklicevanje drugo tožene stranke na 390. člen ZOR, ki nalaga oškodovancu vložitev tožbe v roku treh mesecev od dneva pravnomočnosti odločbe kazenskega sodišča.
neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - trditvena podlaga - specifikacija tožbenega zahtevka
Za zastaranje terjatev iz naslova neupravičene obogatitve OZ ne predvideva posebnega roka, zato zanje velja splošni, petletni zastaralni rok.
Ob konkretiziranem ugovoru zastaranja in izrecni zahtevi po specifikaciji računa mora tožeča stranka ustrezno dopolniti svojo trditveno podlago, na podlagi katere sodišče lahko presodi, ali je ugovor zastaranja utemeljen ali ne. Če tega ne stori, sodišče ne more odločiti drugače, kot da tožbeni zahtevek zavrne.
lovska družina - pravica do članstva - sprejem v članstvo - pristojnost sodišča
Stališče prvega sodišča, da ne more samo vsebinsko presojati, ali je tožnik iz moralnih razlogov primeren za sprejem v članstvo toženke in ali ima izpolnjene ostale potrebne in z zakoni ter pravili toženke predpisane pogoje za ta sprejem, je materialnopravno napačno. Razmerje oziroma spor med pravdnima strankama je civilnopravne narave, zato prvo sodišče kot pristojen organ ne bi smelo odreči odločitve o tožbenem zahtevku iz tega spora.
začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska odredba - nastanek znatne škode leasingodajalcu zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine s strani leasingojemalca
Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Res ni nujno, da škodo v primeru oddaje v najem predstavlja zgolj izguba najemnine. Najemodajalec najemniku odgovarja tudi za škodo, ki slednjemu nastane zaradi pravnih napak stvari kot tudi zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti izročitve stvari najemniku v rabo. Pogodbena škoda pri tem ni omejena zgolj na najemnino, pač pa dolžnik odgovarja za vso navadno škodo ter izgubljeni dobiček, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali ki bi mu morala biti znana.
Volja strank, da želita s sklenitvijo arbitražnega dogovora izključiti sodno pristojnost in da bo imela arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne odločbe, bora biti jasno in nedvoumno izražena.
V konkretnem primeru niso podane okoliščine, iz katerih bi lahko sklepali na takšno voljo pravdnih strank. Arbitražni dogovor je vsebovan v enem samem določilu pogodbe, ki predvideva ustanovitev (ad hoc) arbitraže, pri čemer ni znan njen sedež niti število članov, ni določen postopek odločanja niti niso znane okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti pristojnost sodišča, ki bi imenovalo arbitra v primeru iz 466. člena ZPP-B.
umik pritožbe – priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave – upravičenost do stroškov v pravdi
Gledano celovito oba postopka je treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela, kar pomeni, da je po temelju upravičena do povrnitve nastalih pravdnih stroškov.
upravičen razlog za preložitev naroka – bolezen – poškodba – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Preložitev naroka zaradi bolezni (stranke, zakonitega zastopnika idr.) praviloma ni upravičen razlog za preložitev naroka.
Bolezen (poškodba) je lahko le izjemoma razlog za preložitev naroka, in sicer če sta izpolnjena za to določena zakonska pogoja. Prvi pogoj je, da je bolezen (v razmerju do razpisanega naroka) nenadna in nepredvidljiva, t.j. če je nastopila prav na dan naroka ali tik pred njim, tako, da se stranka na to okoliščino objektivno ni mogla pripraviti. Drugi pogoj je, da je bolezen (poškodba) takšne narave, da stranki onemogoča prihod na sodišče in sodelovanje na naroku.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zahtevi tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov nepravilno upoštevalo tudi priglašene stroške v zvezi s postopkom z ugovorom tretjega, saj gre pri tem za izvršilne in ne pravdne stroške. O navedenih stroških bo namreč glede na končni uspeh tožeče stranke z ugovorom tretjega odločilo izvršilno sodišče v postopku zavarovanja.