Pri izterjavi tako imenovane nepristne valutne terjatve se za obrestno mero zamudnih obresti uporablja določba drugega odstavka 378. člena OZ, ki določa, da obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno. Omenjena obrestna mera zamudnih obresti je torej za valutne terjatve zakonska obrestna mera zamudnih obresti.
motenje posesti – zadnji mirni posestnik – motilno ravnanje
Glede na to, da tožnik v času po 12.4.2011, ko je toženka v hiši shranila svoje stvari, ni bil več posestnik stvari, ker mu je posest odvzel tretji, ravnanje toženke v razmerju do tožnika ne predstavlja motilnega ravnanja.
ZZK-1 člen 91, 91/6-1, 125a. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11.
maksimalna hipoteka - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - nenavedba podatka o višini terjatve, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost - obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih predlagateljev
V 1. točki šestega odstavka 91. člena ZZK-1 je izrecno predpisano, da se ob zaznambi neposredne izvršljivosti navede podatek o terjatvi, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost. Tudi v elektronskem obrazcu so upoštevane vse zahteve, ki jih glede na vrsto predlaganega vpisa zahteva zakon.
Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Pritrditi je treba pritožbenemu stališču toženke, da tega ni mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja. Pri določitvi preživnine gre zato za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja, hkrati pa je ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičenca oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo - prometna situacija - naključje
Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na želeno destinacijo, bodisi prometna nesreča bodisi okvara vozila, ni prav nepričakovanega, zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka ni utemeljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0074132
URS člen 34, 35. OZ člen 131, 179. ZPol člen 51, 51b. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen 4, 5, 76, 76/4.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje policistov – uporaba prisilnih sredstev – identifikacija tožnika – vklepanje – upiranje tožnika - namen in cilj ukrepa – kršitev javnega reda in miru - kršitev dobrega imena in časti - poseg v osebnostne pravice
Vklepanje tožnika s strani policistov je bilo izvedeno neobzirno, zaradi česar je tožniku nastala škoda, ki je v očitnem nesorazmerju s ciljem izvedbe prisilnih sredstev in zaradi česar je podana odškodninska odgovornost RS.
Stanje alkoholiziranosti tožnika in njegovo neprimerno vedenje do policistov v takšnem stanju sam po sebi ne utemeljuje zaključka o takšni osebnosti strukturi tožnika, ki bi le-temu preprečevala, da bi se zaradi nesorazmernega posega v njegovo telesno integriteto ne čutil ponižanega oziroma prikrajšanega v svoji pravici do subjektivne in objektivne časti.
okoliščine, ki narekujejo nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist
Pri odločanju o predlogu sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo obsojenčeve obsežne predkaznovanosti za kazniva dejanja in je utemeljeno zaključilo, da glede na težo in nevarnost kaznivega dejanja, ne glede na količino prepovedane droge, ki jo je obsojenec prodal (kar je bilo sicer upoštevano pri višini odmerjene kazni), alternativna izvršitev zaporne kazni ne bi dosegla namena kaznovanja in obsojenca odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj.
Sklepanje oz. podpisovanje navideznih pogodb, ki so za stranko tako obremenjujoče kot v tem primeru, povprečen človek še manj pa človek, ki se na posel spozna, ne bi nikoli podpisal.
vmesna sodba - odločitev o podlagi tožbenega zahtevka - omejitev zavarovalne vsote in odbitne franšize
Odločitev o omejitvi zavarovalne vsote in odbitni franšizi ne sodi v izrek vmesne sodbe, saj se ne nanaša na temelj tožbenega zahtevka, temveč na višino tožbenega zahtevka, o čemer pa sodišče odloča šele v postopku po pravnomočnosti vmesne sodbe.
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da glede na solidarno obveznost obeh dolžnikov (prvega dolžnika kot glavnega dolžnika in drugega dolžnika kot solidarnega poroka in plačnika), pri kateri upnik izpolnitev obveznosti lahko zahteva v celoti od kateregakoli od njih in torej vsak od njih samostojno odgovarja za plačilo celotne upnikove terjatve, ni pravnorelevantno, ali ima upnik že v celoti zavarovano svojo terjatev zoper enega od solidarnih dolžnikov. Tako stališče bi pomenilo možnost večkratnega zavarovanja iste terjatve zoper vse solidarne dolžnike, čeprav za to ni nobene potrebe. Prav v izogib nerazumnemu (večkratnemu) obsegu zavarovanju upnikove denarne terjatve je po presoji pritožbenega sodišča možnost zavarovanja z večimi predhodnimi odredbami v drugem odstavku 260. člena ZIZ-1 omejena.
zapuščinski postopek - prekluzija - eventualna maksima - napotitev na pravdo
V tako imenovanih oficioznih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganje novih dokazov, saj mora sodišče na podlagi 165. člena ZD ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki jih te dajo pisno ali ustno. Navedena določba zato kot specialna določa izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP ter uporabo 286.b člena ZPP.
začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska odredba - nastanek znatne škode leasingodajalcu zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine s strani leasingojemalca
Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Res ni nujno, da škodo v primeru oddaje v najem predstavlja zgolj izguba najemnine. Najemodajalec najemniku odgovarja tudi za škodo, ki slednjemu nastane zaradi pravnih napak stvari kot tudi zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti izročitve stvari najemniku v rabo. Pogodbena škoda pri tem ni omejena zgolj na najemnino, pač pa dolžnik odgovarja za vso navadno škodo ter izgubljeni dobiček, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali ki bi mu morala biti znana.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - prometna nesreča s smrtnim izidom, povzročena pod vplivom alkohola
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki prvostopenjskega sodišča, da teža storjenega kaznivega dejanja in okoliščine, v katerih je bilo storjeno, ne dopuščajo izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist. Odločilnega pomena pri tem je tudi po oceni pritožbenega sodišča okoliščina, da je kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), torej prometne nesreče, ki je imela za posledico smrt človeka, obsojenec storil pod vplivom alkohola, kar kaže na negativen odnos storilca kaznivega dejanja do obstoječih pravnih in družbenih norm ter vrednot, ki predlaganega načina izvršitve zaporne kazni ne dopuščajo.
OZ člen 150, 152, 152/1, 153. ZVCP-1 člen 160, 160/3.
objektivna odškodninska odgovornost – avtošola – nevarna dejavnost – poligon – škoda, ki nastane med praktičnim usposabljanjem za pridobitev dovoljenja za vožnjo motornega vozila – privolitev v nastanek škode – oprostitev odgovornosti
Odgovornost avtošole za škodo, ki jo utrpi kandidat med praktičnim usposabljanjem za pridobitev dovoljenja za vožnjo motornega vozila, je objektivna.
neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - trditvena podlaga - specifikacija tožbenega zahtevka
Za zastaranje terjatev iz naslova neupravičene obogatitve OZ ne predvideva posebnega roka, zato zanje velja splošni, petletni zastaralni rok.
Ob konkretiziranem ugovoru zastaranja in izrecni zahtevi po specifikaciji računa mora tožeča stranka ustrezno dopolniti svojo trditveno podlago, na podlagi katere sodišče lahko presodi, ali je ugovor zastaranja utemeljen ali ne. Če tega ne stori, sodišče ne more odločiti drugače, kot da tožbeni zahtevek zavrne.
priposestvovanje - dobra vera - opravičljiva zmota - viden znak posesti – raziskovalna dolžnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Dobra vera se domneva. Vendar dvom v zemljiškoknjižno stanje lahko vzbudi že posestno stanje ali izjava tretje osebe. Ugotovljene konkretne okoliščine primera zanikajo toženčevo dobro vero ob nakupu spornih nepremičnin. Paša konj na ograjeni parceli predstavlja navzven vidno in vsakomur zaznavno posest tretje osebe na pašniku. Sečnja v gozdu pa je jasen in navzven viden znak posesti gozda.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074116
OZ člen 131, 131/1, 311, 312, 921, 931, 933, 933/1, 933/2, 933/4, 935, 943.
povrnitev škode – sklepčnost tožbe - zavarovalna pogodba – dolžnost prijavljanja - zamolčanje preteklih škodnih dogodkov – nepopolna prijava – povečanje nevarnosti – splošno znano dejstvo - zvišanje premije – rok za zvišanje premije – odstop od pogodbe – pobot
Določba 935. člena OZ obravnava t. i. notorna dejstva, torej dejstva, ki so splošno znana. Če je takšna dejstva zavarovalec zamolčal, bi ga morala zavarovalnica na to takoj opozoriti. Če tega ne stori, se kasneje na napake ne more več sklicevati. Tožnikovo zamolčanje pogina ne more pomeniti takšnih notornih dejstev.
Enomesečni rok iz prvega odstavka 933. člena OZ je prekluziven rok.
Pri porazdelitvi odškodninske obveznosti gre torej za interna razmerja znotraj Katoliške cerkve, ki se tretjih ne tičejo in tako ne vplivajo na odškodninsko terjatev tožeče stranke, utemeljenost katere je, glede na razmerje med RS in Katoliško Cerkvijo, potrebno presojati po pravnem redu RS.
Župnija je samostojna pravna oseba na čelu katere je župnik, ki župnijo tudi zastopa v vseh pravnih poslih (Kan. 515 §3, 519 in 532 ZCP). Župnik je tako zakonit zastopnik župnije kot pravne osebe, kar utemeljuje odgovornost slednje za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.
Vse navedeno in upoštevajoč dejstvo, da sam citirani ZCP govori o službi župnika, sodišče druge stopnje utrjuje v prepričanju, da gre med župnikom in škofijo za sui generis delovno razmerje, primerljivo delovnemu razmerju v skladu s pozitivno delovnopravno zakonodajo v RS.
Pri ugotavljanju obstoja kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja sodišče v pravdnem postopku ni vezano na morebitno obtožnico v predhodnem kazenskem postopku, ki se je zaključil brez meritorne odločitve o storitvi kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca. Sklep o ustavitvi kazenskega postopka, K 79/2006 z dne 17. 1. 2007, posledično pravdnega sodišča ne veže, saj je bil izdan iz procesnih razlogov in ne vsebuje odločitve o (ne)obstoju kaznivega dejanja oziroma o kazenski odgovornosti storilca, zato odpade sklicevanje drugo tožene stranke na 390. člen ZOR, ki nalaga oškodovancu vložitev tožbe v roku treh mesecev od dneva pravnomočnosti odločbe kazenskega sodišča.
Žalitev po 304. členu ZPP se ugotavlja na splošno, torej ali je neko dejanje žaljivo za pretežni del ljudi, ne, ali je žaljivo le po prepričanju storilca in da ima storilec s svojim početjem tudi namen žaliti.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071672
SPZ člen 70, 273. ZTLR člen 16. ZPP člen 253.
razdružitev solastnega premoženja - zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - poizvedbe pri DURS - neprimeren dokaz
Nasprotna udeleženka utemeljeno graja postopanje sodišča, ko to ni zaslišalo izvedenca cenilca na obravnavi o cenah realiziranih prodaj in o trditvi nasprotne udeleženke, da so cene zemljišč od leta 2010 dalje do odločanja padle za več kot 15%. Takšno pripombo nasprotne udeleženke ni možno oceniti kot premalo konkretno in pavšalno. Pri tem je dodati, da poizvedbe pri Davčni upravi Republike Slovenije o cenah realiziranih prodaj ni primeren dokaz, ker Davčna uprava teh podatkov tretjim osebam ne sme dajati. To se dokazuje z izvedencem cenilcem, kot strokovnjakom, ki te podatke pridobi in utemelji na njemu strokoven način.