STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078271
ZFPPIPP člen 219, 220. OZ člen 421. ZPP člen 190.
izpodbijanje potrjene prisilne poravnave - razveljavitev prisilne poravnave – odstop terjatve med pravdo - aktivna legitimacija v primeru cesije – zahtevek na plačilo v korist prejemnika terjatve – irelevančna teorija
S pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi prisilne poravnave pridobi sklep o potrditvi prisilne poravnave moč izvršilnega naslova za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave v celotnem znesku ugotovljene terjatve.
Cesija ustvarja singularno nasledstvo samo na materialnopravnem področju, medtem ko na procesnem, če ni soglasja tožnika (cedenta), toženca (cesussa) in cesionarja, te moči nima. Tožnik mora zato v primeru odstopa terjatve tožbeni zahtevek spremeniti tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi (relevančna teorija), medtem ko mu tožbenega zahtevka ni treba spremeniti (ga pa lahko), če pride do odtujitve na strani toženca (irelevančna teorija). Potreba po prilagoditvi zahtevka ne izhaja iz procesnega zakona, temveč jo narekujejo določbe materialnega zakona, ki med drugim opredeljujejo upravičence in zavezance iz materialnopravnih razmerij. Glede na njih mora namreč toženi stranki biti v tem postopku omogočeno, da glede na ugotovljeno odsvojitev uveljavlja morebitne ugovore, ki jih ima do cesionarja.
lovska družina - pravica do članstva - sprejem v članstvo - pristojnost sodišča
Stališče prvega sodišča, da ne more samo vsebinsko presojati, ali je tožnik iz moralnih razlogov primeren za sprejem v članstvo toženke in ali ima izpolnjene ostale potrebne in z zakoni ter pravili toženke predpisane pogoje za ta sprejem, je materialnopravno napačno. Razmerje oziroma spor med pravdnima strankama je civilnopravne narave, zato prvo sodišče kot pristojen organ ne bi smelo odreči odločitve o tožbenem zahtevku iz tega spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0076734
ZPP člen 482, 482/2. SZ člen 24, 146. URS člen 121.
spor o pristojnosti – organizacija z javnimi pooblastili – javni sklad
Predmet spora je plačilo stroškov, ki jih tožeča stranka vtožuje od Stanovanjskega sklada RS kot lastnika stanovanja, ker jih ni plačal njegov najemnik. Čeprav je tožena stranka ustanovljena v javnem interesu, v konkretnem primeru ne gre za spor v zvezi z opravljanjem nalog državne uprave, ki se prenašajo z javnimi pooblastili v smislu 121. člena Ustave RS. Zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih.
OZ člen 131, 179, 280. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5, 124, 124/1, 125, 125/2, 125/3.
prometna nesreča – povrnitev škode - vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – dokazni standard - nadpolovična verjetnost – dohodnina
To, ali je ta del škode nastal v posledici v nesreči utrpele poškodbe ledvene hrbtenice ali pa v posledici do nesreče zanj nezaznavnih degenerativnih sprememb, prirojene anomalije in klinasto stisnjenega vretenca, ki pa so ravno zaradi nesreče postale za tožnika zaznavne, je v pogledu obstoja vzročne zveze nepomembno. Nepravilne (ali pomanjkljive) trditve o tem zato to ne morejo biti razlog za zavrnitev dela zahtevka, ki se nanaša na ta del škode.
V primeru, ko je glede določenega dejstva dokazni standard, po katerem je izključen vsak razumen dvom v njegovo resničnost, nedosegljiv, je mogoče odločati tudi na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti, pri čemer se najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, to pa je tisti, ki presega 50 %. Na podlagi mnenja izvedenca, ki je zgolj dopustil možnost, da so spremembe tožnikovega življenja po nesreči lahko bile sprožilni element za manifestacijo težav z ledveno hrbtenico, pa ni mogoče zaključiti, da je vzročna zveza dokazana z nadpolovično verjetnostjo.
Tožena stranka bo prisojene zneske odškodnine iz naslova izgubljenega dohodka znižala za akontacijo dohodnine in tožniku izplačala zgolj tak zmanjšan znesek. Obveznost bo s tem delno izpolnjena direktno tožniku, delno pa Republiki Sloveniji. Do kakršnekoli obogatitve tožnika zato ne more priti.
motenje posesti – zadnji mirni posestnik – motilno ravnanje
Glede na to, da tožnik v času po 12.4.2011, ko je toženka v hiši shranila svoje stvari, ni bil več posestnik stvari, ker mu je posest odvzel tretji, ravnanje toženke v razmerju do tožnika ne predstavlja motilnega ravnanja.
ZZK-1 člen 91, 91/6-1, 125a. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11.
maksimalna hipoteka - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - nenavedba podatka o višini terjatve, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost - obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih predlagateljev
V 1. točki šestega odstavka 91. člena ZZK-1 je izrecno predpisano, da se ob zaznambi neposredne izvršljivosti navede podatek o terjatvi, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost. Tudi v elektronskem obrazcu so upoštevane vse zahteve, ki jih glede na vrsto predlaganega vpisa zahteva zakon.
sklep o izvršbi – kondemnatorni del sklepa o izvršbi – dajatev tožene stranke – pravilnost izreka – odločitev o tožbenem zahtevku
Ker je bila odločitev v 1. (kondemnatorni del sklepa o izvršbi) in 3. (stroškovni del sklepa o izvršbi) odstavku sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravilna, je sodišče prve stopnje navedeni sklep v kondemnatornem in stroškovnem delu pustilo v veljavi. Sodišče je torej v celoti odločilo o utemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi, zato navedbe pritožnika, da izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje dajatve tožene stranke, niso utemeljene.
SPZ člen 66. ZTLR člen 14. OZ člen 190. ZOR člen 219.
uporabnina - solastnina - solastniški delež - uporaba stanovanja - dopustitev uporabe drugim osebam
Toženka je tožniku dolžna plačati uporabnino le tedaj, če je stanovanjsko hišo uporabljala v večjem obsegu, kot ji pripada glede na njen solastniški delež. Obogatena je namreč le za tisto, kar presega njen solastniški delež.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva – darilo – vštevanje daril v dedni delež
Ker dedič ni navedel nikakršnih dejstev o sklenjenih darilnih pogodbah in obsegu podarjenega premoženja, niti kdo so bili prejemniki, med dediči ni moglo priti do spora o teh dejstvih, zato prekinitev postopka in napotitev na pravdo ni potrebna.
določitev pripadajočega zemljišča - kriteriji za določitev - prostorski akti in upravna dovoljenja
Zakonska dikcija 7. člena ZVEtL je jasna in ne pušča možnosti za interpretacijo, da bi moralo sodišče vselej upoštevati kriterije iz 1. do 3. točke četrtega odstavka 7. člena ZVEtL in ne zgolj subsidiarno (torej če pripadajočega zemljišča na podlagi dokumentacije ni mogoče določiti). Z zapisom zakonske norme „Če pripadajočega zemljišča na tak način ni mogoče ugotoviti...“ je zakonodajalec nedvomno predpisal primarno uporabo kriterija za določitev pripadajočega zemljišča na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, drugih kriterijev (tj. vseh okoliščin primera - dostopne poti, dovozi, parkirni prostori, prostori za smetnjake, prostori za igro ter podobno in pretekla raba zemljišča) pa šele, če ti ne bi bili dosegljivi ali jih ne bi bilo mogoče uporabiti.
Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Pritrditi je treba pritožbenemu stališču toženke, da tega ni mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja. Pri določitvi preživnine gre zato za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja, hkrati pa je ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičenca oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.
določitev meje v pravdi - zadnja mirna posest - pravična ocena - razdelitev spornega mejnega prostora na polovico
Razdelitev spornega mejnega prostora na polovico sama po sebi ne predstavlja uporabe kriterija pravične ocene, če ni jasno obrazloženo, kaj razdeljeni prostor v naravi predstavlja.
naročniško razmerje – telefonske in internetne storitve – neuporaba storitev – obveznost plačila naročnine
Dejstvo, da tožena stranka ni uporabljala storitev, ki ji jih je tožeča stranka omogočala, ni bistveno. Za plačilo storitev je toženka odgovorna ne glede na to, ali jih je uporabljala. Možnost za uporabo storitev preko priključka je imela.
vročanje – fikcija vročitve – dan vročitve – stroški postopka - zamudni sklep – pravnomočnost – rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov
S tem, ko je bilo v obrazložitvi zamudnega sklepa zapisano, da je odločitev o stroških postopka odpadla in zakaj je odpadla, se sodišče glede stroškov še ni nič opredelilo. Zavezujoča in pravnomočna je namreč le odločitev, zaobsežena v izreku odločbe, ne pa tudi zapisano v obrazložitvi odločbe.
ZFPPIPP člen 299, 299/5. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda – Zavoda za tehnično izobraževanje Ljubljana člen 20, 20/1, 20/2, 23/2.
obstoj prerekane izločitvene pravice – odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda – lastnina zavoda
nesprejemljivo in v nasprotju s kontekstom Odloka je stališče, da pojem razpolaganja vsebinsko zajema zgolj pravico uporabe in upravljanja s premoženjem tožnika kot ustanovitelja tožene stranke. Z 2. odstavkom 20. člena in 2. odstavkom 23. člena Odloka je tudi po ustanovitelj dejansko prenesel svojo lastninsko pravico iz 1. odstavka 20. člena Odloka na zavod. Drugačno tolmačenje Odloka bi pomenilo izigravanje upnikov zavoda.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0074132
URS člen 34, 35. OZ člen 131, 179. ZPol člen 51, 51b. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen 4, 5, 76, 76/4.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje policistov – uporaba prisilnih sredstev – identifikacija tožnika – vklepanje – upiranje tožnika - namen in cilj ukrepa – kršitev javnega reda in miru - kršitev dobrega imena in časti - poseg v osebnostne pravice
Vklepanje tožnika s strani policistov je bilo izvedeno neobzirno, zaradi česar je tožniku nastala škoda, ki je v očitnem nesorazmerju s ciljem izvedbe prisilnih sredstev in zaradi česar je podana odškodninska odgovornost RS.
Stanje alkoholiziranosti tožnika in njegovo neprimerno vedenje do policistov v takšnem stanju sam po sebi ne utemeljuje zaključka o takšni osebnosti strukturi tožnika, ki bi le-temu preprečevala, da bi se zaradi nesorazmernega posega v njegovo telesno integriteto ne čutil ponižanega oziroma prikrajšanega v svoji pravici do subjektivne in objektivne časti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071688
ZOZP člen 41. OZ člen 154, 154/2, 171, 171/1. ZPP člen 7, 212.
odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - trčenje traktorja in motorja - prehitevanje drugih motornih vozil - regres - soprispevek - deljena odgovornost - stopnja krivde - razpravno načelo
Porazdelitev odgovornosti pri trku motorista, ki ni pravilno prehiteval, v traktor, ki ni pravilno zavijal levo.
Pri vsakem prehitevanju ali vožnji mimo je potrebna velika previdnost, še toliko bolj, če se manever izvaja v urbanem naselju, v križišču, kjer je možno zavijanje v levo in desno in kjer je v bližini tudi prehod za pešce.
Glede na razpravno načelo v pravdnem postopku, so v pravdah, ki se nanašajo na isti historični dogodek, možne različne oziroma vsaj ne povsem skladne odločitve. Dejstveno podlago namreč determinirajo pravdne stranke s svojimi navedbami in dokazi. Rezultat teh pa je lahko različen.
okoliščine, ki narekujejo nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist
Pri odločanju o predlogu sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo obsojenčeve obsežne predkaznovanosti za kazniva dejanja in je utemeljeno zaključilo, da glede na težo in nevarnost kaznivega dejanja, ne glede na količino prepovedane droge, ki jo je obsojenec prodal (kar je bilo sicer upoštevano pri višini odmerjene kazni), alternativna izvršitev zaporne kazni ne bi dosegla namena kaznovanja in obsojenca odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj.
Pri izterjavi tako imenovane nepristne valutne terjatve se za obrestno mero zamudnih obresti uporablja določba drugega odstavka 378. člena OZ, ki določa, da obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno. Omenjena obrestna mera zamudnih obresti je torej za valutne terjatve zakonska obrestna mera zamudnih obresti.