ZFPPIPP člen 299, 299/5. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda – Zavoda za tehnično izobraževanje Ljubljana člen 20, 20/1, 20/2, 23/2.
obstoj prerekane izločitvene pravice – odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda – lastnina zavoda
nesprejemljivo in v nasprotju s kontekstom Odloka je stališče, da pojem razpolaganja vsebinsko zajema zgolj pravico uporabe in upravljanja s premoženjem tožnika kot ustanovitelja tožene stranke. Z 2. odstavkom 20. člena in 2. odstavkom 23. člena Odloka je tudi po ustanovitelj dejansko prenesel svojo lastninsko pravico iz 1. odstavka 20. člena Odloka na zavod. Drugačno tolmačenje Odloka bi pomenilo izigravanje upnikov zavoda.
Žalitev po 304. členu ZPP se ugotavlja na splošno, torej ali je neko dejanje žaljivo za pretežni del ljudi, ne, ali je žaljivo le po prepričanju storilca in da ima storilec s svojim početjem tudi namen žaliti.
procesna predpostavka - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pooblaščenec upravičen za zastopanje
Glede pooblaščencev se nanaša določilo 80. člena ZPP na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer je lahko pooblaščenec odvetnik, in postopek pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem, kjer je lahko pooblaščenec odvetnik ali druga oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
SPZ člen 32. OZ člen 62, 62/3. ZPP člen 111, 111/4.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – materialni prekluzivni rok – iztek roka – analogna uporaba določb OZ
Za iztek roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti se po analogiji uporablja tretji odstavek 62. člena OZ, po katerem se v primeru, ko zadnji roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0070333
ZIZ člen 65, 65/3. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. SPZ člen 23.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pridobitev hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi – lastninska pravica v pričakovanju – priposestvovanje - dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – stvarna legitimacija – procesna legitimacija
Prednost pred nevknjiženim lastnikom ima le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074158
ZPP člen 7. OZ člen 179, 179/2, 182.
načelo dispozitivnosti – prekoračitev trditvene podlage – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - bodoča škoda - višina odškodnine
Če sodišče posamezno trditev stranke natančneje razčleni in jo širše opiše, ne gre za prekoračitev trditvene podlage. Ne zahteva se, da mora stranka dobesedno navesti dejstva, ki jih potem ugotovi sodišče z izvedenimi dokazi.
SPZ člen 66. ZTLR člen 14. OZ člen 190. ZOR člen 219.
uporabnina - solastnina - solastniški delež - uporaba stanovanja - dopustitev uporabe drugim osebam
Toženka je tožniku dolžna plačati uporabnino le tedaj, če je stanovanjsko hišo uporabljala v večjem obsegu, kot ji pripada glede na njen solastniški delež. Obogatena je namreč le za tisto, kar presega njen solastniški delež.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva – darilo – vštevanje daril v dedni delež
Ker dedič ni navedel nikakršnih dejstev o sklenjenih darilnih pogodbah in obsegu podarjenega premoženja, niti kdo so bili prejemniki, med dediči ni moglo priti do spora o teh dejstvih, zato prekinitev postopka in napotitev na pravdo ni potrebna.
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da glede na solidarno obveznost obeh dolžnikov (prvega dolžnika kot glavnega dolžnika in drugega dolžnika kot solidarnega poroka in plačnika), pri kateri upnik izpolnitev obveznosti lahko zahteva v celoti od kateregakoli od njih in torej vsak od njih samostojno odgovarja za plačilo celotne upnikove terjatve, ni pravnorelevantno, ali ima upnik že v celoti zavarovano svojo terjatev zoper enega od solidarnih dolžnikov. Tako stališče bi pomenilo možnost večkratnega zavarovanja iste terjatve zoper vse solidarne dolžnike, čeprav za to ni nobene potrebe. Prav v izogib nerazumnemu (večkratnemu) obsegu zavarovanju upnikove denarne terjatve je po presoji pritožbenega sodišča možnost zavarovanja z večimi predhodnimi odredbami v drugem odstavku 260. člena ZIZ-1 omejena.
lovska družina - pravica do članstva - sprejem v članstvo - pristojnost sodišča
Stališče prvega sodišča, da ne more samo vsebinsko presojati, ali je tožnik iz moralnih razlogov primeren za sprejem v članstvo toženke in ali ima izpolnjene ostale potrebne in z zakoni ter pravili toženke predpisane pogoje za ta sprejem, je materialnopravno napačno. Razmerje oziroma spor med pravdnima strankama je civilnopravne narave, zato prvo sodišče kot pristojen organ ne bi smelo odreči odločitve o tožbenem zahtevku iz tega spora.
vročanje – fikcija vročitve – dan vročitve – stroški postopka - zamudni sklep – pravnomočnost – rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov
S tem, ko je bilo v obrazložitvi zamudnega sklepa zapisano, da je odločitev o stroških postopka odpadla in zakaj je odpadla, se sodišče glede stroškov še ni nič opredelilo. Zavezujoča in pravnomočna je namreč le odločitev, zaobsežena v izreku odločbe, ne pa tudi zapisano v obrazložitvi odločbe.
neupravičena obogatitev - zastaranje zahtevka - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – predhodno odločanje o storitvi kaznivega dejanja v pravdi na povrnitev škode
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnici zaradi prehoda premoženja nastala škoda, je denarno terjatev presojalo kot terjatev iz naslova neupravičene pridobitve. To pomeni, da je njen obstoj ugotovilo na osnovi drugačnega dejstvenega substrata od tistega, ki bi utemeljeval obstoj odškodninske terjatve. Za denarno terjatev pa je navedeno vsebinskega pomena. Zato je zmotna uporaba določil OZ, ki se nanašajo na zastaranje odškodninskih terjatev.
Ker v postopku tudi ni bilo zatrjevano, da bi bila toženka pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, za uporabo 353. člena OZ ne bi bilo podlage niti v primeru, če bi tožnica zatrjevala obstoj odškodninske terjatve zoper toženko. Sodišče druge stopnje navedeno zaključuje tudi ob upoštevanju načelne možnosti odločanja o obstoju kaznivega dejanja, s katerim je bila povzročena škoda, kot o predhodnem vprašanju v pravdi, če v zvezi s takšnim kaznivim dejanjem kazensko sodišče ni izdalo nobene odločbe, na katero bi bilo pravdno sodišče vezano.
okoliščine, ki narekujejo nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist
Pri odločanju o predlogu sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo obsojenčeve obsežne predkaznovanosti za kazniva dejanja in je utemeljeno zaključilo, da glede na težo in nevarnost kaznivega dejanja, ne glede na količino prepovedane droge, ki jo je obsojenec prodal (kar je bilo sicer upoštevano pri višini odmerjene kazni), alternativna izvršitev zaporne kazni ne bi dosegla namena kaznovanja in obsojenca odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj.
vmesna sodba - odločitev o podlagi tožbenega zahtevka - omejitev zavarovalne vsote in odbitne franšize
Odločitev o omejitvi zavarovalne vsote in odbitni franšizi ne sodi v izrek vmesne sodbe, saj se ne nanaša na temelj tožbenega zahtevka, temveč na višino tožbenega zahtevka, o čemer pa sodišče odloča šele v postopku po pravnomočnosti vmesne sodbe.
sklep o izvršbi – kondemnatorni del sklepa o izvršbi – dajatev tožene stranke – pravilnost izreka – odločitev o tožbenem zahtevku
Ker je bila odločitev v 1. (kondemnatorni del sklepa o izvršbi) in 3. (stroškovni del sklepa o izvršbi) odstavku sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravilna, je sodišče prve stopnje navedeni sklep v kondemnatornem in stroškovnem delu pustilo v veljavi. Sodišče je torej v celoti odločilo o utemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi, zato navedbe pritožnika, da izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje dajatve tožene stranke, niso utemeljene.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - posebno težka invalidnost bližnjega - trajnost posledic
Ugotovljene posledice predstavljajo trajno in nepopravljivo prikrajšanje v telesni, duševni in intelektualni sferi (neposrednega) oškodovanca, kar izpolnjuje pravni standard posebno težke invalidnosti.
Za izpolnitev standarda posebno težke invalidnosti se ne zahteva, da je neposredni oškodovanec v celoti odvisen od skrbi drugih
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074116
OZ člen 131, 131/1, 311, 312, 921, 931, 933, 933/1, 933/2, 933/4, 935, 943.
povrnitev škode – sklepčnost tožbe - zavarovalna pogodba – dolžnost prijavljanja - zamolčanje preteklih škodnih dogodkov – nepopolna prijava – povečanje nevarnosti – splošno znano dejstvo - zvišanje premije – rok za zvišanje premije – odstop od pogodbe – pobot
Določba 935. člena OZ obravnava t. i. notorna dejstva, torej dejstva, ki so splošno znana. Če je takšna dejstva zavarovalec zamolčal, bi ga morala zavarovalnica na to takoj opozoriti. Če tega ne stori, se kasneje na napake ne more več sklicevati. Tožnikovo zamolčanje pogina ne more pomeniti takšnih notornih dejstev.
Enomesečni rok iz prvega odstavka 933. člena OZ je prekluziven rok.
Pri porazdelitvi odškodninske obveznosti gre torej za interna razmerja znotraj Katoliške cerkve, ki se tretjih ne tičejo in tako ne vplivajo na odškodninsko terjatev tožeče stranke, utemeljenost katere je, glede na razmerje med RS in Katoliško Cerkvijo, potrebno presojati po pravnem redu RS.
Župnija je samostojna pravna oseba na čelu katere je župnik, ki župnijo tudi zastopa v vseh pravnih poslih (Kan. 515 §3, 519 in 532 ZCP). Župnik je tako zakonit zastopnik župnije kot pravne osebe, kar utemeljuje odgovornost slednje za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.
Vse navedeno in upoštevajoč dejstvo, da sam citirani ZCP govori o službi župnika, sodišče druge stopnje utrjuje v prepričanju, da gre med župnikom in škofijo za sui generis delovno razmerje, primerljivo delovnemu razmerju v skladu s pozitivno delovnopravno zakonodajo v RS.
Pri ugotavljanju obstoja kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja sodišče v pravdnem postopku ni vezano na morebitno obtožnico v predhodnem kazenskem postopku, ki se je zaključil brez meritorne odločitve o storitvi kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca. Sklep o ustavitvi kazenskega postopka, K 79/2006 z dne 17. 1. 2007, posledično pravdnega sodišča ne veže, saj je bil izdan iz procesnih razlogov in ne vsebuje odločitve o (ne)obstoju kaznivega dejanja oziroma o kazenski odgovornosti storilca, zato odpade sklicevanje drugo tožene stranke na 390. člen ZOR, ki nalaga oškodovancu vložitev tožbe v roku treh mesecev od dneva pravnomočnosti odločbe kazenskega sodišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0074132
URS člen 34, 35. OZ člen 131, 179. ZPol člen 51, 51b. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen 4, 5, 76, 76/4.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje policistov – uporaba prisilnih sredstev – identifikacija tožnika – vklepanje – upiranje tožnika - namen in cilj ukrepa – kršitev javnega reda in miru - kršitev dobrega imena in časti - poseg v osebnostne pravice
Vklepanje tožnika s strani policistov je bilo izvedeno neobzirno, zaradi česar je tožniku nastala škoda, ki je v očitnem nesorazmerju s ciljem izvedbe prisilnih sredstev in zaradi česar je podana odškodninska odgovornost RS.
Stanje alkoholiziranosti tožnika in njegovo neprimerno vedenje do policistov v takšnem stanju sam po sebi ne utemeljuje zaključka o takšni osebnosti strukturi tožnika, ki bi le-temu preprečevala, da bi se zaradi nesorazmernega posega v njegovo telesno integriteto ne čutil ponižanega oziroma prikrajšanega v svoji pravici do subjektivne in objektivne časti.
Pri izterjavi tako imenovane nepristne valutne terjatve se za obrestno mero zamudnih obresti uporablja določba drugega odstavka 378. člena OZ, ki določa, da obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno. Omenjena obrestna mera zamudnih obresti je torej za valutne terjatve zakonska obrestna mera zamudnih obresti.