terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - zastaranje - enoletni zastaralni rok - verzija
V obravnavanem primeru gre za terjatev, ki je imela naravo verzijskega zahtevka, vendar pa je glede na določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok.
Plačilo takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu takse po obrokih ni (več) procesna predpostavka. V primeru morebitnega neplačila obroka ali več obrokov sodišče tožbe ne bo zavrglo, temveč jih bo prisilno izterjalo, tožbo pa bo ne glede na to obravnavalo.
Temelj odškodninske odgovornosti toženke predstavljajo ugotovitve o znatno povečani ravni hrupa v bivanjskem okolju tožnika, ki živi (oz. je v relevantnem obdobju živel) ob regionalni cesti G1-3. Tožniku je bila prisojena denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v njegovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica, urejena v 72. členu Ustave RS. Kršitev te pravice je urejena z odškodninsko odgovornostjo v tretjem odstavku 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki opredeljuje mejo med pravno priznano in pravno nepriznano škodo iz tega naslova. 10. Upoštevaje, na prvi stopnji pravilno ugotovljeno dejansko stanje, znaša po presoji sodišča druge stopnje pravična denarna odškodnina za tožnikovo duševno trpljenje ob pravilni uporabi materialnega prava 2.600,00 EUR (2,62-kratnik povprečne plače v RS v času razsoje na prvi stopnji).
Opustitev dolžnosti prijaviti prometno nesrečo policiji nima avtomatično za posledico izgube zavarovalnih pravic, temveč predstavlja podlago za sklepanje, da se zavarovanec izmika preiskavi in se zato šteje, da je vozil pod vplivom alkohola.
povračilo stroškov priči - zapisnik o glavni obravnavi
Glede na to, da se zapisnik o glavni obravnavi sestavlja tako, da sodnik glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik, in da ima oseba, katere izjava je vpisana v zapisnik, glede dela, v katerem je njena izjava, pravico zapisnik prebrati ali zahtevati, da se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika, bi priča lahko oziroma morala že na samem naroku sodišče opozoriti, če se z vsebino zapisane zahteve za povračilo stroškov ne bi strinjala.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0052745
ZIZ člen 272. OZ člen 134.
zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice - svoboda izražanja - javna oseba
Poseg v osebnostne pravice je nedopusten, če je pravica do svobodnega izražanja prekoračena na račun osebnostnih pravic. Sodno varstvo je mogoče zagotoviti le za konkretno opredeljeno kršitev osebnostnih pravic s konkretizacijo navedb, ki so objektivno žaljive, zaničljive oziroma ki neutemeljeno vzbujajo dvom o upnikovi poštenosti.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žirovnica člen 22, 23, 42, 62.
terjatev iz naslova neplačanih komunalnih storitev
Ker tožena stranka odpadkov ni puščala v tipizirani posodi oziroma zabojniku, je njen ugovor, da tožeča stranka svojih storitev ni opravila, neutemeljen, saj ni zatrjevala, da je šlo za primer povečanja količin odpadkov oziroma, da je navedeno odredil izvajalec javne službe
Dejstvo, da tožena stranka s tožečo stranko ni sklenila neposredne prodajne pogodbe, ampak jo je za njen račun sklenila druga oseba, ne vpliva na dolžnost tožene stranke, da jamči za napake na stvari. Pravica zahtevati odpravo stvarne napake je torej s prešla na tožečo stranko s tem, ko je ta pridobila lastninsko pravico na spornem televizorju.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZVZ člen 19. ZPIZ-1 člen 6.
invalidska pokojnina - ponovna odmera - bivši vojaški zavarovanec - pasivna legitimacija - država - ZPIZ
Republika Slovenija ni organ, ki bi odločal o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Skladno s 1. odstavkom 10. člena ZPIZ-1 je nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja ZPIZ Slovenije, ki ima status javnega zavoda. Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po ZUP, če s tem zakonom ni drugače določeno. Sodno varstvo pravic pa je zagotovljeno po zakonu. Naloga države je, da zagotavlja delovanje in razvoj obveznega zavarovanja (6. člen ZPIZ-1). Tudi v primeru, ko gre za uveljavljanje pravic po določbah Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ), o pravicah iz tega zakona skladno z 19. členom ZPIZVZ odloča ZPIZ. To pa pomeni, da je v primeru, ko gre za spor iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, lahko tožena stranka le ZPIZ Slovenije, ne pa Republika Slovenija.
ZDR člen 31. ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. Zobr člen 98.a.
vojak - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Tožnik (vojak) je bil odsoten z dela zaporedoma več kot tri delovne dni kar je odpovedni razlog iz 2. točke 1. odstavka 62. člena ZSSloV, po kateri se lahko pogodba o zaposlitvi odpove, če je bila oseba neupravičeno odsotna z dela zaporedoma 3 delovne dni in se na delo ne vrne.
OZ člen 346, 347, 347/1, 352, 352/1, 352/3. ZDR člen 172, 172/3, 206.
vračilo stroškov izobraževanja - zastaranje
V obravnavani zadevi gre za terjatev zaradi neizpolnitve obveznosti, prevzete s pogodbo o izobraževanju, sklenjene med javnim uslužbencem in delodajalcem na podlagi določb 172. člena ZDR, ki v 3. odstavku določa, da trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem določijo s pogodbo o izobraževanju oz. kolektivno pogodbo. Gre torej za terjatev iz delovnega razmerja, terjatve iz delovnega razmerja pa po določbi 206. člena ZDR, ki je glede na OZ specialni predpis, zastarajo v roku petih let.
ZST-1 člen 10. ZPP člen 81, 81/4, 318, 318/1, 319, 319/2.
predlog za taksno oprostitev – pravnomočna odločitev – ponoven predlog – brezposelnost – predlog za izdajo zamudne sodbe – procesna sposobnost
Ker je o tožničini zahtevi za oprostitev plačila sodne takse v tem postopku že bilo pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ravnalo, ko je njen ponovni predlog, ki ni oprt na novih dejstvih in dokazih, ob smiselni uporabi drugega odstavka 319. člena ZPP zavrglo.
Izdaja sklepa, s katerim se zavrne predlog tožeče stranke za izdajo zamudne sodbe, ni potrebna.
Brezposelnost sama po sebi ni razlog za taksno oprostitev.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Pri tožnici ni podana izguba delovne zmožnosti, podana pa je III. kategorija invalidnosti zaradi degenerativnih sprememb aksialnega skeleta, stanja po sprostitvi utesnitve v zapestnem prehodu desno in nastajajoči utesnitvi levo ter anksiozno depresivne simptomatike. Po mnenju izvedencev tožnica za svoje dosedanje delo delavke v proizvodnji ni več zmožna, s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti pa je zmožna opravljati drugo ustrezno delo v svojem poklicu ali delo na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Tožena stranka se je odjavila s stalnega prebivališča na naslovu, na katerem ji je bila poskušena vročitev tožbe, zaradi preselitve na Hrvaško. Zato ni mogoče šteti, da je bila vročitev pravilno opravljena, saj je vročevalec ravnal napačno, ko je opravil vročitev po določbah 142. člena ZPP, ki opredeljujejo obveznosti vročevalca v primeru, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Vročevalec bi moral v primeru, če bi dobil informacijo o odsotnosti oziroma preselitvi naslovnika – tožene stranke na drug naslov, ravnati v skladu z določbami 143. člena ZPP, saj je očitno šlo za primer iz 2. odstavka tega člena (ker toženka v spornem času na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev, dejansko ni prebivala oz. se je preselila). Sodno pisanje pa bi bilo potrebno vročati na naslov tožene stranke na Hrvaško, na katerem je tožena stranka v spornem času imela prijavljeno prebivališče. Ker vročitev tožbe v odgovor ni bila pravilno opravljena, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Tožena stranka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožnik je zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil pritožbo. Tožnik v roku 30 dni ni prejel odgovora, komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pa je sprejela sklep, da se zadrži izvršitev sklepa do odločitve o pritožbi. Tožnik je nato vložil tožbo pri pristojnem sodišču. V konkretni zadevi ne gre za reševanje predhodnega vprašanja v smislu določil 1. točke 206. člena ZPP v povezavi z določili 13. člena ZPP. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. V sporu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, pa mora sodišče samo presoditi ali je tožena stranka pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovala določbe ZDR in ZJU o postopku pred odpovedjo in o obstoju odpovednega razloga. Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka v predmetnem sporu, ker sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni dokončen, je zato materialnopravno zmotna.
prisilna hospitalizacija – pogoji za prisilno zdravljenje – duševna bolezen – ogrožanje življenja ali zdravja drugih – zmožnost presoje realnosti
V konkretni zadevi obstoji realna grožnja, da bi nezdravljena bolezen udeleženke zaradi vpliva bolezni ogrozila življenje drugih ali huje ogrozila zdravje drugih. Udeleženka je pod vplivom blodenj, urejenih v sistem, ki je usmerjen na njeno osebno življenje (da njeni otroci niso njeni otroci in da njen mož ni bil njen mož), pri čemer pri njej prihaja pod vplivom bolezenskega mišljenja do agresije do bližnjih oseb.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - zamuda roka
Rok 15 dni za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje (čl. 117/2) je pričel teči takrat, ko je prenehal vzrok (vrnitev na delo po končani bolniški odsotnosti), zaradi katerega je tožena stranka zamudila rok za odgovor na tožbo. Zato je potrebno šteti, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je tožena stranka vložila po izteku navedenega roka, prepozen in ga je potrebno zavreči v skladu z določbo 118. člena ZPP, ki določa, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, če je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ali če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVZD-1 člen 51, 51/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc
Tožnik je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola (v času preizkusa je imel 1,15 promila alkohola v izdihanem zraku). S tem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (določbe 31, 32, 33. čl. ZDR, ki med drugim delavcu nalagajo upoštevanje delodajalčevih navodil in spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu in prvi odstavek 51. čl. ZVZD-1, ki določa, da delavec ne sme delati na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc), kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica je s tem, ko je posodila registracijsko kartico sodelavki, da je v času odsotnosti v očitanih dnevih registrirala njen prihod na delo, huje kršila določbo 23. člena Pravilnika o delovnem času, ki nalaga delavcu obveznost, da svojo prisotnost in odsotnost z dela evidentira na registrski uri s svojo identifikacijsko kartico. S tem je tožnica kršila kodeks ravnanja in vedenja pri toženi stranki, da vestno opravlja delo, da spoštuje določbe zakonov, kolektivnih pogodb, splošnih aktov in pogodbo o zaposlitvi ter upošteva razpored delovnih obveznosti. Kršitev navedenih aktov ima naravo hujših kršitev delovnih obveznosti, za katere se lahko kršitelju izredno odpove pogodba o zaposlitvi. Za presojo posledic takšnih kršitev pa je pomembno, da je tožnica z očitano zlorabo kartice, ko je toženo stranko zavedla, da je bila prisotna na delu, čeprav ni bila, dejansko prejela nezasluženo plačo.