terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - zastaranje - enoletni zastaralni rok - verzija
V obravnavanem primeru gre za terjatev, ki je imela naravo verzijskega zahtevka, vendar pa je glede na določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok.
Plačilo takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu takse po obrokih ni (več) procesna predpostavka. V primeru morebitnega neplačila obroka ali več obrokov sodišče tožbe ne bo zavrglo, temveč jih bo prisilno izterjalo, tožbo pa bo ne glede na to obravnavalo.
spor majhne vrednosti - prekluzija – pravna naziranja strank - pogodba o upravljanju – veljavnost odpovedi pogodbe – soseska – večstanovanjska stavba – večinsko soglasje etažnih lastnikov
Prekluzija se nanaša zgolj na navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa tudi na pravna naziranja strank v postopku.
Čeprav je bila pogodba o upravljanju za vse večstanovanjske stavbe v soseski B. sklenjena kot ena pogodba, pa soseska ne more predstavljati ustreznega okvirja za ugotavljanje večinskega soglasja etažnih lastnikov. Veljavnost sklenitve pogodbe se vselej presoja za vsako posamično večstanovanjsko stavbo posebej in jo lahko vsaka posamična enota ob zadostni večini tudi veljavno odpove.
Ker tožnica ni bila več upravnik večstanovanjske stavbe, ni bila upravičena izdajati račune za stroške upravljanja.
ODZ paragraf 1470. SPZ člen 88, 89, 217, 217/1, 217/2. ZTLR člen 34, 34/1. ZZK-1 člen 6, 8.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - priposestvovanje - (ne)vpis v zemljiško knjigo - negativni publicitetni učinek - dobra vera kasnejšega lastnika
Za pridobitev stvarne služnosti na podlagi priposestvovanja ni potreben vpis v zemljiško knjigo, vendar lastnik gospodujočega zemljišča takšne pridobitve brez vpisa ne more uspešno uveljavljati zoper kasnejšega dobrovernega pridobitelja lastninske pravice služečega zemljišča.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žirovnica člen 22, 23, 42, 62.
terjatev iz naslova neplačanih komunalnih storitev
Ker tožena stranka odpadkov ni puščala v tipizirani posodi oziroma zabojniku, je njen ugovor, da tožeča stranka svojih storitev ni opravila, neutemeljen, saj ni zatrjevala, da je šlo za primer povečanja količin odpadkov oziroma, da je navedeno odredil izvajalec javne službe
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0052745
ZIZ člen 272. OZ člen 134.
zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice - svoboda izražanja - javna oseba
Poseg v osebnostne pravice je nedopusten, če je pravica do svobodnega izražanja prekoračena na račun osebnostnih pravic. Sodno varstvo je mogoče zagotoviti le za konkretno opredeljeno kršitev osebnostnih pravic s konkretizacijo navedb, ki so objektivno žaljive, zaničljive oziroma ki neutemeljeno vzbujajo dvom o upnikovi poštenosti.
Dejstvo, da tožena stranka s tožečo stranko ni sklenila neposredne prodajne pogodbe, ampak jo je za njen račun sklenila druga oseba, ne vpliva na dolžnost tožene stranke, da jamči za napake na stvari. Pravica zahtevati odpravo stvarne napake je torej s prešla na tožečo stranko s tem, ko je ta pridobila lastninsko pravico na spornem televizorju.
povračilo stroškov priči - zapisnik o glavni obravnavi
Glede na to, da se zapisnik o glavni obravnavi sestavlja tako, da sodnik glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik, in da ima oseba, katere izjava je vpisana v zapisnik, glede dela, v katerem je njena izjava, pravico zapisnik prebrati ali zahtevati, da se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika, bi priča lahko oziroma morala že na samem naroku sodišče opozoriti, če se z vsebino zapisane zahteve za povračilo stroškov ne bi strinjala.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Tožnik je v vtoževanem obdobju opravljal vsa dela delovnega mesta mojster zvoka, zato je, kljub temu, da je bil sicer formalno razporejen na drugo manj zahtevno delovno mesto, upravičen do plačila za delo na delovnem mestu mojster zvoka.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVZD-1 člen 51, 51/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc
Tožnik je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola (v času preizkusa je imel 1,15 promila alkohola v izdihanem zraku). S tem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (določbe 31, 32, 33. čl. ZDR, ki med drugim delavcu nalagajo upoštevanje delodajalčevih navodil in spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu in prvi odstavek 51. čl. ZVZD-1, ki določa, da delavec ne sme delati na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc), kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 86, 86/3, 374, 374/1, 374/2.
revizija - zavrženje revizije
Po 19. členu ZDSS-1 se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z ZDSS-1 določeno drugače. ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. V sporni zadevi je tožnik revizijo vložil sam, pri čemer ni izkazal, niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je potrebno revizijo kot nedovoljeno zavreči (člen 374/1 ZPP v zvezi s členom 374/2 ZPP).
Tožena stranka se je odjavila s stalnega prebivališča na naslovu, na katerem ji je bila poskušena vročitev tožbe, zaradi preselitve na Hrvaško. Zato ni mogoče šteti, da je bila vročitev pravilno opravljena, saj je vročevalec ravnal napačno, ko je opravil vročitev po določbah 142. člena ZPP, ki opredeljujejo obveznosti vročevalca v primeru, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Vročevalec bi moral v primeru, če bi dobil informacijo o odsotnosti oziroma preselitvi naslovnika – tožene stranke na drug naslov, ravnati v skladu z določbami 143. člena ZPP, saj je očitno šlo za primer iz 2. odstavka tega člena (ker toženka v spornem času na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev, dejansko ni prebivala oz. se je preselila). Sodno pisanje pa bi bilo potrebno vročati na naslov tožene stranke na Hrvaško, na katerem je tožena stranka v spornem času imela prijavljeno prebivališče. Ker vročitev tožbe v odgovor ni bila pravilno opravljena, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Tožena stranka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožnik je zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil pritožbo. Tožnik v roku 30 dni ni prejel odgovora, komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pa je sprejela sklep, da se zadrži izvršitev sklepa do odločitve o pritožbi. Tožnik je nato vložil tožbo pri pristojnem sodišču. V konkretni zadevi ne gre za reševanje predhodnega vprašanja v smislu določil 1. točke 206. člena ZPP v povezavi z določili 13. člena ZPP. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. V sporu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, pa mora sodišče samo presoditi ali je tožena stranka pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovala določbe ZDR in ZJU o postopku pred odpovedjo in o obstoju odpovednega razloga. Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka v predmetnem sporu, ker sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni dokončen, je zato materialnopravno zmotna.
Tožnik je bil v ocenjevalnem obdobju ocenjen z oceno prav dobro. Za odlično oceno bi moral doseči nadpovprečne rezultate, kar pomeni, da bi moral opraviti delo visoko nad pričakovanji ter se odlikovati po izjemni samostojnosti, ustvarjalnosti in natančnosti. Vendar tožnik teh postavk v konkretnem primeru ni izkazal. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev letne ocene ni utemeljen.
prisilna hospitalizacija – pogoji za prisilno zdravljenje – duševna bolezen – ogrožanje življenja ali zdravja drugih – zmožnost presoje realnosti
V konkretni zadevi obstoji realna grožnja, da bi nezdravljena bolezen udeleženke zaradi vpliva bolezni ogrozila življenje drugih ali huje ogrozila zdravje drugih. Udeleženka je pod vplivom blodenj, urejenih v sistem, ki je usmerjen na njeno osebno življenje (da njeni otroci niso njeni otroci in da njen mož ni bil njen mož), pri čemer pri njej prihaja pod vplivom bolezenskega mišljenja do agresije do bližnjih oseb.
ZDR člen 31. ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. Zobr člen 98.a.
vojak - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Tožnik (vojak) je bil odsoten z dela zaporedoma več kot tri delovne dni kar je odpovedni razlog iz 2. točke 1. odstavka 62. člena ZSSloV, po kateri se lahko pogodba o zaposlitvi odpove, če je bila oseba neupravičeno odsotna z dela zaporedoma 3 delovne dni in se na delo ne vrne.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Tožnik je bil v spornem obdobju zmožen za delo. Opravljenih je bilo več preiskav, vendar pa zdravstvene težave niso bile izražene v taki meri, da bi bil potreben bolniški stalež. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo, ni utemeljen.
pravna podlaga za plačilo sodne takse – začetek nepravdnega postopka – prehodne določbe ZST-1 – pravila za postopke, ki že potekajo – postopek izterjave – višina takse
Obravnavani nepravdni postopek se je pričel z vložitvijo predloga za razdružitev solastnine 18.12.2003, ko je veljal ZST. Iz navedenega razloga se za plačilo sodne takse in za njeno izterjavo uporablja ta zakon.
plačilo razlike plače - dodatek za delovno dobo - zakonske zamudne obresti - delo v tujini - zamuda s plačilom - razlog na strani delavca
Tožnik je pred zaposlitvijo pri toženi stranki določeno obdobje delal v tujini. Tožena stranka tožniku za čas, ko je delal v tujini, neutemeljeno ni izplačala dodatka za delovno dobo, ker ni predložil potrdila ZPIZ, saj se delovna doba, pridobljena v tujini, za potrebe izplačila dodatka za delovno dobo ne dokazuje le s potrdilom ZPIZ. Ne gre za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer je za ugotavljanje delovne dobe pristojen le ZPIZ. Dodatek za delovno dobo je pravica delavca v delovnem razmerju, izplačuje pa mu ga delodajalec, zato tožnik lahko pridobljeno delovno dobo dokazuje tudi z drugimi dokazi.
Res je, da plača, vključno z dodatkom za delovno dobo, zapade v plačilo mesečno in da je delodajalec delavcu dolžan izplačati plačo do konca plačilnega dne (134. in 135. člen ZDR), vendar pa je treba v obravnavanem primeru upoštevati, da je prišlo do zamude deloma iz razloga na strani delavca, torej samega tožnika. Tožnik je namreč šele kasneje pridobil potrdilo švicarskega nosilca zavarovanja o delovni dobi pri posameznih tujih delodajalcih. To potrdilo, ki ga je tožena stranka, prejela, pa je predstavljalo zadostno podlago za izplačilo dodatka na delovno dobo, zato je tožena stranka v zamudi s plačilom dodatka za delovno dobo šele od tedaj dalje.