Iz sodne prakse izhaja, da mora iz razlogov sodbe izhajati, zakaj se je sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen oziroma neutemeljen, saj je le v takšnem primeru mogoče preizkusiti pravilnost sodbe v postopku pravnih sredstev. Obrazložitev sodbe mora vsebovati dokazno oceno o izvedenih dokazih in posledično dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče. Iz sodbe mora izhajati katera dejstva je sodišče ugotovilo za resnična in na podlagi katerih dokazov. Prav tako se mora opredeliti do vseh izvedenih dokazov, ne pa zgolj, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, do izvedenskega mnenja.
priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidnost
V izvedenskem mnenju, dopolnilnem izvedenskem mnenju in izpovedi sodnega izvedenca je sodišče prve stopnje imel dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da pri tožniku v spornem obdobju ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma, se v navedenem obdobju tožnikovo zdravstveno stanje ni toliko ali tako poslabšalo, da bi potreboval dodatne omejitve pri delu. Pravilno je zaključilo, da posledično za priznanje novih pravic tožniku ni nobene podlage.
razlogi za sum - predkazenski postopek - odvzem prstnih odtisov - hramba odvzetih prstnih odtisov - primerjava odvzetih prstnih odtisov z zbirko neidentificiranih sledi papilarnih linij - zakonito pridobljen dokaz - izločitev dokazov
Ker je bil odvzem prstnih odtisov obtožencu zaradi razlogov za sum, da naj bi izvršil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1B, zakonit (policisti so namreč postopali po določbah 148. in 149. člena ZKP), je bila zakonita tudi hramba oz. takojšnja primerjava obtožencu odvzetih prstnih odtisov z zbirko neidentificiranih sledi papilarnih linij, ki je obtoženca povezala z očitanim kaznivim dejanjem ropa po prvem odstavku 213. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ. Pridobljeni prstni odtisi so dejansko zgolj en del zbranega dokaznega gradiva v predkazenskem postopku (policijski preiskavi), ki pa v času navedene primerjave še ni bila končana.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00004635
ZPIZ-2 člen 194, 194/1, 194/2.. OZ člen 190.
nadomestilo za invalidnost - neupravičena obogatitev
ZPIZ-2 v 184. členu določa, da mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja (prvi odstavek 194. člena ZPIZ-2). Takšen zakon, ki ureja obligacijska razmerja je OZ. Ta v 190. členu določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Obveznost vrnitve oziroma, nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme, glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. V obravnavanem primeru je pravna podlaga odpadla. Ni več pravne podlage za izplačevanje nadomestila za invalidnost za določena obdobja.
Po 33. členu ZSVarPre se lahko izredna denarna socialna pomoč samski osebi ne glede na druge pogoje dodeli le, če se je iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Za pozitivno odločitev o zahtevi mora biti dokazan dejanski stan vsaj iz enega od alternativno predpisanih pogojev. V vsakem primeru je torej potrebno ugotoviti, ali je vlagatelj materialno ogrožen, ali se je v takšnem položaju znašel iz razlogov, na katere ni mogel ali ne more vplivati oziroma, ali ima izredne stroške, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. V obravnavanem primeru ni izkazano dejansko stanje iz 33. člena ZSVarPre. Ni izkazanih izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, temveč stroški, povezani z rednim preživljanjem.
plačilo dvojne are - neizpolnitev pogodbe, za katero je odgovorna stranka, ki je prejela aro - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - nakup nepremičnine, obremenjene s hipoteko
Pri ugotavljanju, ali je tožena stranka odgovorna v smislu drugega odstavka 65. člena OZ za neizpolnitev Dogovora, ker ni uredila izbrisov hipotek na nepremičninah, je bilo ob predvideni sočasni izpolnitvi, da se s kupnino, ki naj bi jo plačala tožeča stranka, poplača hipotekarni upnik in s tem razbremeni nepremičnina hipoteke, pomembno, kaj sta se v zvezi s tem stranki dogovarjali. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (česar pritožba ne izpodbija), posebnega dogovora v zvezi s tem, kako bosta ravnali, ni bilo. Glede na naravo posla samega (101. člen OZ), je v takšni pravni situaciji najpogostejši način realizacije posla takšen, da hipotekarni dolžnik predloži (prek prodajalca) pismo o nameri, v katerem zapiše pogoje, pod katerimi je pripravljen izdati izbrisno pobotnico za vpisano hipoteko, od tedaj dalje pa kupec lahko brez tveganj plača kupnino.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - poškodba pri delu
Sodišče prve stopnje je imelo v izvedenskem mnenju dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju bolezen in ne poškodba pri delu. Tožnikovo zdravstveno stanje je v celotnem spornem obdobju posledica degenerativnih sprememb v kombinaciji trajne deformacije ploščice in postoperativne brazgotine, to je stanja, ki je bolezenske narave, škodni dogodek pa le povod za poslabšanje zdravstvenega stanja.
odpravnina - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - solidarna odgovornost delodajalca prenosnika
Iz določbe 73. člena ZDR izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v nobenem pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Glede na to ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev. Delavci, ki jim delovno razmerje pri prenosniku preneha po datumu prenosa, pa niso prešli k prevzemniku, pa bi morali zatrjevati, da je tudi zanje nastala situacija, ko bi morali biti preneseni k delodajalcu prevzemniku. Ti bi torej morali zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku, da bi lahko vzpostavili njegovo solidarno odgovornost za dolgove iz naslova delovnega razmerja, ki so nastali pred prenosom.
ugovor zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - stroški ugovora - neutemeljeno povzročeni stroški - sodna praksa kot pravni vir
Upnik mora dolžniku povrniti le stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Temeljni princip glede povrnitve stroškov je namreč v izvršilnem postopku osnovan na okoliščini, da je dolžnik tisti, ki je zaradi neizpolnitve obveznosti povzročil potrebo po izvršilnem postopku.
Odločitev, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka, je pravilna. Dolžnik je dolg res poravnal še pred prejemom sklepa o izvršbi, vendar pa že po njegovi izdaji in že po prejemu obvestila o poskusu vročitve sklepa o izvršbi, kar pomeni, da je bil izvršilni postopek zoper dolžnika sprožen utemeljeno, poleg tega pa je dolžnik dolg plačal le delno. Upnik sicer res ni podal umika predloga za izvršbo, je pa s tem, ko ni vložil odgovora na ugovor in so se zatrjevana dejstva štela za resnična, izvedeno plačilo konkludentno priznal, in to v še primernem in razumnem časovnem razmiku. Sámo dejstvo, da je dolžnik ugovor vložil, še preden je upnik plačilo priznal, za zaključek, da je upnik stroške ugovora dolžniku povzročil neutemeljeno, ob opisanem ne zadošča, kljub temu, da je moral dolžnik sicer ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti zaradi varstva svojih pravic v postopku.
izbris zadruge iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - verjeten izkaz terjatve - občinska cesta - lastninskopravni status nepremičnine - zakonsko pooblastilo - pridobitev lastninske pravice - pogodba - razlastitveni akt
Pritožba utemeljeno opozarja, da določilo 39. člena Zakona o cestah, ki določa, da so občinske ceste v lasti občine, nima neposrednih učinkov na lastninsko pravni status zemljišč, po katerih poteka občinska cesta. Z uveljavitvijo predmetnega zakonskega določila dotedanji (zasebni) lastniki zemljišč, po katerih poteka občinska cesta, niso bili ex lege razlaščeni, „novi“ lastnik (občina) pa se zgolj na podlagi zakona tudi ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik. Citirano zakonsko določilo je zato potrebno razumeti tako, da občinam podeljuje zakonsko pooblastilo za izpeljavo vseh postopkov, ki jim bodo omogočili pridobitev lastninske pravice na zemljiščih, po katerih potekajo občinske ceste. Kot je Ustavno sodišče RS opozorilo že v številnih odločbah, na katere se sklicuje pritožba, predstavlja pridobitni način bodisi pogodba, ki jo mora občina skleniti z lastnikom nepremičnine bodisi akt razlastitve, izdan v postopku razlastitve. Zato ne drži zaključek prvostopnega sodišča, da predlagateljica ni izkazala svoje terjatve do izbrisane pravne osebe. Na podlagi 39. člena Zakona o cestah ima občina do vsakega zasebnega lastnika zemljišča, na katerem poteka občinska cesta, terjatev na prenos in izročitev tega zemljišča v njeno last in posest.
S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavijo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v katere korist je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, ker pa ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika (tožeče stranke) hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice, vknjižene v korist obdarjenca, posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika.
Za obstoj objektivnega elementa oziroma pogoja morata biti izpolnjeni dve zahtevi kumulativno: 1) posledica izpodbijanega dejanja mora biti zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in 2) zaradi tega zmanjšanja lahko drugi upniki prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbojno dejanje ne bi bilo opravljeno.
V zvezi z drugo zahtevo za obstoj objektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno upoštevati plačilo, ki ga bodo upniki prejeli v stečaju iz razdelitvene mase.
O zaznambi spora oziroma izbrisne tožbe zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve. V konkretnem primeru, ko ni niti zatrjevano, niti ne izhaja iz spisovnega gradiva, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izbrisne tožbe, ni mogoče trditi, da v pravdi postavljena izbrisna tožba odvzema tožnici pravni interes za predlaganje izdaje začasne odredbe.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - opravičljiv razlog - konkretizacija predloga - napoved pritožbe
Ob upoštevanju določil členov 362 in 368 ZKP rok za pritožbo ob razglasitvi sodbe še ni začel teči, teči je začel šele z vročitvijo sodbe obdolžencu, ta pa v zakonitem petnajstdnevnem roku pritožbe ni vložil kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu. Dveh vsebinsko različnih pravnih sredstev, napovedi pritožbe in same pritožbe, ni mogoče uveljavljati v isti vlogi. Zato obdolženi, ki tudi v pritožbi ne navaja nobenih takšnih razlogov, ki bi predstavljali opravičljiv razlog na njegovi strani, zaradi katerega pritožbe v zakonsko določenem roku ni vložil, ne more biti uspešen. Ostale pritožbene navedbe, ki grajajo samo odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je sprejelo s prvostopno sodbo in skušajo prikazati, da je ta odločitev nezakonita, glede na navedeno, ne morejo biti predmet obravnave pritožbe zoper napadeni sklep. Zato se pritožbeno sodišče z vsebino obdolženčeve pritožbe, ki v preostalem meri v grajo dejanskega stanja obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ni moglo ukvarjati.
odločanje o sporu o pristojnosti - fizična oseba - vrednost predmeta postopka - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka je fizična oseba, ki nima statusa samostojne podjetnice, zato za spor zoper njo ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP. Ker v konkretnem primeru tudi po nobenem drugem kriteriju ne veljajo pravila postopka v gospodarskem sporu iz 482. do 484. člena ZPP, se izkaže, da okrožno sodišče v tej zadevi ni pristojno za sojenje.
plača - vojska - misija - pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini - višina plače - dodatek za vodenje in poveljevanje
Pri opravljanju vojaške službe v tujini gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog, kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v domovini, tak poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov Slovenske vojske pa utemeljuje tudi drugačno plačilo v okviru posebnega plačnega režima.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - izvedensko mnenje - duševna motnja
Uporaba nedovršnega glagola "ogroža" v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr kaže na to, da je treba obnašanje zadržane osebe presojati celovito v določenem (daljšem) časovnem obdobju pred dogodkom neposredno pred zadržanjem.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - odmera nagrade izvedencu - prekoračitev roka - zamudne obresti
Ker gre pri dopolnilnem mnenju za odgovore na dodatna vprašanja, ki jih sodišče pred tem še ni terjalo, se pri odmeri nagrade zanj njegova zahtevnost presoja posebej.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki - protispisnost - ni razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odločilno dejstvo - nerazumljiv izrek - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice obdolženca do obrambe - obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - pravilnost in zakonitost sodbe - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločba o kazenski sankciji - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
V izreku prvostopenjske sodbe je navedeno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno 29. 1. 2011 v večernih urah, vendar napačna navedba, da je šlo za večerne ure tega dne, ne predstavlja odločilne okoliščine, zaradi katere bi bil izrek sodbe nerazumljiv in bi bili razlogi sodbe in njen izrek v nasprotju z vsebino listin, kot trdi pritožba.
pritožbene novote v pritožbenem postopku - zapuščinski postopek - novote v zapuščinskem postopku - pravica do nujnega deleža
Po ustaljeni sodni praksi je pravico do nujnega deleža mogoče prvič uveljavljati tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. Dedič lahko pri sodišču poda izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščine do konca zapuščinskega postopka in ne le do konca zapuščinske obravnave. Pri uveljavljanju dedne pravice oziroma nujnega deleža v pritožbi je zato prepoved navajanja novih dejstev in dokazov izključena.
pravična denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti - nepremoženjska škoda
V pripombah na izvedensko mnenje je tožena stranka očitala (kar ponavlja v pritožbi), da gre za tako minimalen obseg škode, da ne gre za pravno priznano škodo. S tem stališčem se pritožbeno sodišče ne more strinjati, ker je tožnikovo zmanjšanje ugotovljeno tako subjektivno (z njegovo izpovedjo) kot objektivno (prek izvedenca medicinske stroke), in sicer so podane trajne omejitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - regres za letni dopust
Na podlagi 131. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust v višini najmanj minimalne plače, kar mora biti izplačano najkasneje do 1. 7. tekočega koledarskega leta. Zato je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo obračun regresa v višini minimalnih plač za leto 2014 in 2015, glede leta 2015 pa sorazmerni del. Od teh zneskov je tožena stranka dolžna plačati davek, tožniku pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 2. 7. v koledarskem letu dalje do plačila.