DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003738
OZ člen 179, 179/1, 344, 352, 364, 364/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pretrganje zastaranja - delno plačilo - invalidnina - subjektivni zastaralni rok - zakonske zamudne obresti
Zastaranje odškodninskega zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode začne teči takrat, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali do te mere, da je mogoče opredeliti višino škode in zanesljivo predvideti tudi morebitno bodočo škodo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnikovo zdravstveno stanje glede poškodb, ki jih je utrpel v posledici škodnega dogodka, stabiliziralo dne 2. 10. 2006, ko je tožnik opravil zaključni pregled pri kirurgu in je bila ugotovljena dobra funkcionalnost desne zgornje okončine. Zato je pravilno presodilo, da so bile tožniku takrat znane vse okoliščine, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti obseg in višino škode ter posledično uveljavljati odškodninski zahtevek, tudi glede zatrjevanih bolečin, ki bi jih tožnik lahko uveljavil v okviru zahtevka za pretrpljene in bodoče telesne bolečine. Glede na to, da je tožnik tožbo vložil šele 9. 8. 2013, torej po preteku tri letnega subjektivnega zastaralnega roka, se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je odškodninski zahtevek za plačilo odškodnine za primarno nepremoženjsko škodo, nastalo v škodnem dogodku dne 5. 1. 2006, zastaral.
Invalidnina je ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 179. člena OZ, ki vplivajo na višino odškodnine. Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne sfere. Ker ima invalidnina podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, zato mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS se upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine. Ker je invalidnina le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
ZPIZ-2 člen 129.. ZPIZ-1 člen 187, 187/3.. ZPIZ člen 202.. - člen 9, 17.
kmetijska dejavnost - pokojninska doba - zavarovalna doba - III. kategorija invalidnosti - starostno zavarovanje kmeta
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila tožnica v obravnavanem obdobju lastnica zemljišča v velikosti 87,62 arov, ni izpolnjen pogoj velikosti kmetijskega zemljišča 1 hektar, da bi lahko bila zavarovanka po ZSZK. Čeprav je obdelovala celotno kmetijsko zemljišče, ki je bilo v (so)lasti sorojencev, je ni mogoče šteti za uživalko celotnega kmetijskega zemljišča v smislu ZSZK. Tožnica torej v obravnavnem obdobju ni imela statusa, kot je opredeljen v 17. členu ZSZK, kar pomeni, da v tem obdobju tudi ni mogla biti zavarovana po tem zakonu. Zato po 164. členu ZPIZ/83 niso izpolnjeni pogoji, da bi se ji navedeno obdobje štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba.
predlog za obročno plačilo sodne takse - pravočasnost vložitve predloga - navadna pošta - neprejem predloga s strani sodišča - povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom
Zgolj trditev, da je bila dopolnitev predloga poslana z navadno pošto brez kakršnekoli dodatne utemeljitve (npr. iz katere pošte je bila dopolnitev poslana, kdo jo je poslal, ipd.) ter brez dokaznih predlogov (npr. po zaslišanju osebe, ki naj bi pošiljko oddala), ugotovitve sodišča prve stopnje, da vloge ni prejelo, ne more omajati.
ZOsn člen 56, 56/2. ZOFVI-A člen 45, 45/2. ZLS člen 24, 24/1, 25, 25/1, 25/2.
prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje občin - izvirna pristojnost - delegacija pristojnosti - finančna izravnava
Stroški prevozov po nevarnih poteh ne sodijo v okvir finančnih izravnav po ZFO. S 45. členom ZOFVI-A, na katerem je tožeča stranka utemeljevala svoj zahtevek, je država prevzela dodatno financiranje občin poleg financiranja občin na podlagi omenjenega ZFO.
prodajno naročilo - odgovornost za naključno uničenje ali poškodovanje blaga
Po tem, ko je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je bilo med strankama sklenjeno prodajno naročilo, je naredilo tudi pravilen materialnopravni zaključek, da je bilo ukradeno blago v času dogodka še vedno v lasti naročitelja - tožeče stranke, katera tudi nosi breme za nevarnost tega naključnega uničenja (531. člen OZ) in zato od toženke ne more zahtevati plačila vrednosti predanega blaga.
Ker pred sodiščem prve stopnje, enako kot v predsodnem upravnem postopku ni dokazano dejansko zdravstveno stanje iz 101. ali 102. člena ZPIZ-2 in s tem niti pogoji iz 99. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, je tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih odločb tožene stranke utemeljeno zavrnjen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je ukinila pisarni v A. in F., da je razporedila tožnikovo delo komercialista v ukinjeni pisarni v A. na sedež, in sicer med B.B. in G.G., in da ni na novo zaposlila delavca, ki bi opravljal tožnikovo delo. I.I. je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto vodja ekonomike in skupnih služb od 1. 10. 2016 do 31. 12. 2016, C.C. pa za delovno mesto ekonomist za čas od 19. 9. 2016 do 31. 1. 2017. Ne glede na to, da v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je s toženo stranko sklenil C.C., ni bilo navedeno, da je nadomeščal delavko v času njene odsotnosti zaradi bolniškega staleža, gre za različni delovni mesti, kot je bilo že navedeno, iz izpovedi C.C. pa izhaja, da tožnikovega dela ni opravljal. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga. Ob tem se pritožbeno sodišče strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da je bil tožnik ves čas zaposlitve pri toženi stranki na delu v pisarni v A., kar je v skladu tudi z določbo 5. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala skladno z določbama prve alineje 1. odstavka in 2. odstavka 89. člena ZDR-1.
ZPP člen 285, 343, 343/1, 343/4. ZZZDR člen 123, 129, 129a.
materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - preživnina za otroka - določitev višine preživnine - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - preživninske potrebe - otrokova korist - razporeditev preživninskega bremena - kaznovanje stranke - pravica do pritožbe - pravni interes - nedovoljena pritožba
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokova korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Pri odločanju o višine preživnine gre za rezultat vrednotenja oziroma za določitev "prave mere". Sojenje ne sme biti arbitrarno, zato se sodišče na v številkah izražene potrebe opira, vendar to stori zgolj okvirno. Upošteva tudi splošno znana dejstva ter posebnosti konkretnega otroka. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča vse navedeno storilo.
Glede vprašanja znižanja dodeljene denarne socialne pomoči za 15 % je prvostopenjsko sodišče kot pravilno štelo, ob ugotovljenem dejanskem stanju, da tožnik in njegova mati živita tako kot zakonski par in si na tak način tudi delita stroške bivanja z izjemo stroška za internet in televizijo, kar pa glede na to, da si vse ostale stroške bivanja (najemnina za stanovanje, ogrevanje, elektrika, komunalne storitve itd.), torej pretežni del vseh stroškov bivanja, delita, da je navedena okoliščina takšna, ki utemeljuje znižanje denarne socialne pomoči za 15 %. Sodišče je štelo, da bi imel tožnik, v kolikor bi živel sam, višje stroške bivanja. Ker pa si jih deli z materjo in jih v pretežnem delu plačuje le do polovice, znižanje denarne socialne pomoči za 15 % po presoji prvostopenjskega sodišča ni neustrezno.
Življenjski standard otrok, ki se je vzpostavil v družinskem sobivanju, se zgolj zaradi razveze staršev ne sme spremeniti, razen če bi bila to posledica znižanja življenjskega standarda (enega ali obeh) staršev ali, povedano drugače, če ohranjanje tega standarda onemogočajo preživninske zmožnosti preživljavcev.
Stroški s prevozom na stik niso strošek otroka, temveč starša, ki ga ima z izvajanjem stika, zato se ne upošteva kot del otrokovih potreb. Prav tako ni podlage za upoštevanje otroškega dodatka.