Glede na uvodoma obrazloženo materialnopravno podlago je torej sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je možen način delitve solastnih nepremičnin v naravi. Glede na izdelani izvedenski mnenji izvedencev gradbene stroke in kmetijske stroke (z dopolnitvami) je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je predmetne solastne nepremičnine mogoče razdeliti v naravi, zato je bilo dolžno pri razdelitvi nepremičnin uporabiti način razdelitve v naravi.
izbris pravne osebe iz registra - pripojitev banke - nadaljevanje prekinjenega postopka s pravnim naslednikom izbrisane družbe - sposobnost biti stranka postopka
V času izdaje sodbe, to je 6. 10. 2015 B. d. d. ni več obstajala in ni mogla biti pravdna stranka. Glede na to, da je bila v sodbi navedena že ne več obstoječa pravna oseba, je bila z izdajo sodbe storjena kršitev določb pravdnega postopka.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/1, 343/4. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 131, 296, 296/1, 296/5.
prijava terjatve - pravni interes - prenehanje terjatve - prenehanje pravnega interesa - pobotni ugovor - zamuda roka za prijavo terjatve - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - nedovoljena pritožba - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe - zavrženje nedovoljene pritožbe
Ob vložitvi pritožbe je zanjo imela pravni interes, vendar je ta tekom pritožbenega postopka prenehal. Odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi namreč ne bi imela nobenega vpliva na zmanjšanje njene dolžnosti poplačila obveznosti po sodbi, saj je terjatev tožeče stranke zoper njo že v celoti ugasnila.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003738
OZ člen 179, 179/1, 344, 352, 364, 364/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pretrganje zastaranja - delno plačilo - invalidnina - subjektivni zastaralni rok - zakonske zamudne obresti
Zastaranje odškodninskega zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode začne teči takrat, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali do te mere, da je mogoče opredeliti višino škode in zanesljivo predvideti tudi morebitno bodočo škodo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnikovo zdravstveno stanje glede poškodb, ki jih je utrpel v posledici škodnega dogodka, stabiliziralo dne 2. 10. 2006, ko je tožnik opravil zaključni pregled pri kirurgu in je bila ugotovljena dobra funkcionalnost desne zgornje okončine. Zato je pravilno presodilo, da so bile tožniku takrat znane vse okoliščine, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti obseg in višino škode ter posledično uveljavljati odškodninski zahtevek, tudi glede zatrjevanih bolečin, ki bi jih tožnik lahko uveljavil v okviru zahtevka za pretrpljene in bodoče telesne bolečine. Glede na to, da je tožnik tožbo vložil šele 9. 8. 2013, torej po preteku tri letnega subjektivnega zastaralnega roka, se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je odškodninski zahtevek za plačilo odškodnine za primarno nepremoženjsko škodo, nastalo v škodnem dogodku dne 5. 1. 2006, zastaral.
Invalidnina je ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 179. člena OZ, ki vplivajo na višino odškodnine. Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne sfere. Ker ima invalidnina podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, zato mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS se upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine. Ker je invalidnina le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
Ker pred sodiščem prve stopnje, enako kot v predsodnem upravnem postopku ni dokazano dejansko zdravstveno stanje iz 101. ali 102. člena ZPIZ-2 in s tem niti pogoji iz 99. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, je tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih odločb tožene stranke utemeljeno zavrnjen.
dopustnost navajanja novih dejstev - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote - jamčevalni zahtevek - pobotni ugovor - ugovor - zahtevek za znižanje kupnine
Tožena stranka v pritožbi priznava, da je tožeča stranka blago dobavila, navaja pa, da je bila barva na njem neprimerna in da se je luščila, zaradi česar je toženi stranki nastala velika škoda, o čemer je tožečo stranko tudi obvestila. Vse navedeno predstavlja nedovoljene pritožbene novote. V postopku na prvi stopnji namreč tožena stranka kvaliteti dobavljenega blaga ni oporekala niti v zvezi s tem ni podala nobenih ugovorov (npr. pobotnega ugovora zaradi nastale škode, zahtevka za znižanja kupnine ali drugega jamčevalnega zahtevka). V postopku o sporu majhne vrednosti (kar je tudi obravnavani 495. člen ZPP) so pravila o tem, do kdaj stranke lahko navajajo dejstva in predlagajo dokaze, še posebej stroga. Omejene so na dve vlogi - tožbo oziroma odgovor na tožbo in eno pripravljalno vlogo (451. in 452. člen ZPP). Dejstva, ki jih navedejo v drugih vlogah (vključno s pritožbo), se ne upoštevajo (453. člen ZPP).
ZOsn člen 56, 56/2. ZOFVI-A člen 45, 45/2. ZLS člen 24, 24/1, 25, 25/1, 25/2.
prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje občin - izvirna pristojnost - delegacija pristojnosti - finančna izravnava
Stroški prevozov po nevarnih poteh ne sodijo v okvir finančnih izravnav po ZFO. S 45. členom ZOFVI-A, na katerem je tožeča stranka utemeljevala svoj zahtevek, je država prevzela dodatno financiranje občin poleg financiranja občin na podlagi omenjenega ZFO.
prodajno naročilo - odgovornost za naključno uničenje ali poškodovanje blaga
Po tem, ko je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je bilo med strankama sklenjeno prodajno naročilo, je naredilo tudi pravilen materialnopravni zaključek, da je bilo ukradeno blago v času dogodka še vedno v lasti naročitelja - tožeče stranke, katera tudi nosi breme za nevarnost tega naključnega uničenja (531. člen OZ) in zato od toženke ne more zahtevati plačila vrednosti predanega blaga.
Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP, ko je s sklepom tožbo zavrglo po ugotovitvi, da je bila tožba vložena prepozno.
ZUPJS člen 43, 43/1, 44, 44/4.. ZDavP-2 člen 101, 101/1, 101/4.. ZDoh-2 člen 18, 19, 20.. - člen 30, 30/2, 37, 37/2, 38.
denarna socialna pomoč - odpis dolga
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tudi v primeru, ko pride do poračuna dolga iz naslova neupravičeno prejetih javnih sredstev z drugo pravico iz javnih sredstev, ki je zakon izrecno ne izključuje, mogoče ob za to izpolnjenih pogojih dolg odpisati. Vendar o tem odloča upravni organ po prostem preudarku, zato je nezakonito dolg tudi odpisalo.