Življenjski standard otrok, ki se je vzpostavil v družinskem sobivanju, se zgolj zaradi razveze staršev ne sme spremeniti, razen če bi bila to posledica znižanja življenjskega standarda (enega ali obeh) staršev ali, povedano drugače, če ohranjanje tega standarda onemogočajo preživninske zmožnosti preživljavcev.
Stroški s prevozom na stik niso strošek otroka, temveč starša, ki ga ima z izvajanjem stika, zato se ne upošteva kot del otrokovih potreb. Prav tako ni podlage za upoštevanje otroškega dodatka.
Opisana pogodba ima pravno naravo družbene pogodbe in ne predpogodbe, saj se stranke niso dogovorile, da bodo med seboj sklenile še kakšno pogodbo, poleg tega so v pogodbah o enotnem nastopanju dogovorjene že vse obveznosti in pravice pravdnih strank v zvezi z dogovorjenim skupnim namenom.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00011375
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 123a. ZJC-B člen 19. ZPrCP člen 27, 27/8.
obstoj prekrška - uporaba javnih cest - pravila cestnega prometa - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste
Stališče prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena ZCes-1, ne pa tudi na ostale določbe ZCes-1 in da so zato za storilca veljale le omejitve po 5. členu ZCes-1, ne pa tudi ostale določbe ZCes-1 in ZPrCP, je preveč formalistično in v nasprotju z namenom določbe 123.a člena ZCes-1, pa tudi z razlago te določbe, kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS IV Ips 4/2014 z dne 8. 5. 2015.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/1, 343/4. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 131, 296, 296/1, 296/5.
prijava terjatve - pravni interes - prenehanje terjatve - prenehanje pravnega interesa - pobotni ugovor - zamuda roka za prijavo terjatve - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - nedovoljena pritožba - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe - zavrženje nedovoljene pritožbe
Ob vložitvi pritožbe je zanjo imela pravni interes, vendar je ta tekom pritožbenega postopka prenehal. Odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi namreč ne bi imela nobenega vpliva na zmanjšanje njene dolžnosti poplačila obveznosti po sodbi, saj je terjatev tožeče stranke zoper njo že v celoti ugasnila.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003738
OZ člen 179, 179/1, 344, 352, 364, 364/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pretrganje zastaranja - delno plačilo - invalidnina - subjektivni zastaralni rok - zakonske zamudne obresti
Zastaranje odškodninskega zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode začne teči takrat, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali do te mere, da je mogoče opredeliti višino škode in zanesljivo predvideti tudi morebitno bodočo škodo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnikovo zdravstveno stanje glede poškodb, ki jih je utrpel v posledici škodnega dogodka, stabiliziralo dne 2. 10. 2006, ko je tožnik opravil zaključni pregled pri kirurgu in je bila ugotovljena dobra funkcionalnost desne zgornje okončine. Zato je pravilno presodilo, da so bile tožniku takrat znane vse okoliščine, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti obseg in višino škode ter posledično uveljavljati odškodninski zahtevek, tudi glede zatrjevanih bolečin, ki bi jih tožnik lahko uveljavil v okviru zahtevka za pretrpljene in bodoče telesne bolečine. Glede na to, da je tožnik tožbo vložil šele 9. 8. 2013, torej po preteku tri letnega subjektivnega zastaralnega roka, se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je odškodninski zahtevek za plačilo odškodnine za primarno nepremoženjsko škodo, nastalo v škodnem dogodku dne 5. 1. 2006, zastaral.
Invalidnina je ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 179. člena OZ, ki vplivajo na višino odškodnine. Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne sfere. Ker ima invalidnina podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, zato mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS se upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine. Ker je invalidnina le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
Ker toženec v roku ni odgovoril na tožbo, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana, utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, hkrati pa ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku. Stranki sta namreč dne 15. 3. 2011 sklenili poravnavo, s katero se je toženec zavezal, da bo v 12 mesečnih obrokih tožniku vrnil 1.896,70 EUR, ki jih je prejel kot štipendijo v študijskem letu 2007/2008, če šolanja ne bo uspešno zaključil in niti v dodatnem roku do 31. 3. 2012 ne bo predložil dokazila o opravljenem letniku, za katerega je prejemal štipendijo. Pravna podlaga za odločitev v zadevi je tako glede glavnične terjatve podana v 1050. in v 239. členu OZ, glede plačila zakonskih zamudnih obresti pa v 299. in 378. členu OZ.
OZ člen 299, 378, 378/1.. ZPIZ-2 člen 206, 206/1, 310.. ZPP člen 184.
zakonske zamudne obresti - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - življenjsko zavarovanje
Obveznost izplačila vtoževane denarne terjatve je obstajala že ob vložitvi tožbe, zato je, ob upoštevanju izpolnjene splošne predpostavke, in ker je vzrok za zamudo obstajal na strani tožene stranke, delno utemeljen tožbeni zahtevek, ki ga je tožnik postavil na zadnji glavni obravnavi. Ne za znesek 5.830,38 EUR, ampak za znesek 4.496,97 EUR. Znesek 4.496,97 EUR predstavlja izračun zakonitih zamudnih obresti od 31. 8. 2013, skladno s tretjim odstavkom 310. člena ZPIZ-2 v zvezi z 299. členom OZ (ob upoštevanju obračunskega obdobja 31. 7. 2013 in rok 30 dni, določen za izpolnitev) do plačila, ob upoštevanju, da je tožnik pri toženi stranki uveljavljal enkratno izplačilo sredstev iz naslova poklicnega zavarovanja dne 13. 7. 2013 (prvi odstavek 299. člena OZ), od zneska 19.236,02 EUR, kolikor je znašal neto znesek, izračunan od odkupne vrednosti 25.776,91 EUR, zmanjšan za izstopne stroške (128,88 EUR) in 25 % akontacijo dohodnine (6.412,01 EUR).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL00000943
URS člen 121. ZASP člen 157, 157/3, 157/4, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/3. - člen 2, 2/2, 2/3, 2/4, 2/5.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - uporaba tarife iz skupnega sporazuma - trgovinska dejavnost - razlaga skupnega sporazuma - civilna kazen - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - ugotavljanje vsebinske podlage za razlikovanje - pravna narava sporazuma - odločba SEU
Pojem nadomestila za zakonito uporabo fonograma je treba razumeti enoznačno, to je v višini, ki bi ga bila tožeča stranka upravičena zahtevati v primeru, da bi imela sklenjeno pogodbo o prenosu te pravice na toženo stranko.
Nobene zakonske podlage ni, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006-T ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006-T bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo več kot trikrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, s katerim bi imela sklenjeno pogodbo. Položaj uporabnika fonograma bi bil ob takšni razlagi SS 2006-T in uporabi T 2005 drugačen, kot bi bil, če bi bil sklenil pogodbo s tožečo stranko. Če je tako določena višina nadomestila vezana na dejanski stan kršitve pravice, ima lahko izključno kaznovalni učinek. Določanje kaznovalnega učinka nadomestila, ki v bistvenem obsegu presega višino civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena ZASP, pa ni skladno s predmetom urejanja skupnega sporazuma v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP.
Stališče prvostopenjskega sodišča in višjega sodišča, da tožeča stranka ni imela podlage za razlikovanje med uporabniki po kriteriju (ne)sklenitve pogodbe je skladno z odločbo SEU C-572/13 z dne 12. 11. 2015 (Hewlett-Packard/Reprobel), iz katere izhaja, da: "namen pravičnega nadomestila (je) povrniti škodo, povzročeno imetnikom pravic. Škoda, povzročena avtorju, pa je enaka ne glede na to, ali dolžnik pri pobiranju take dajatve sodeluje ali ne".
Skupni sporazum ni pogodba obveznostnega prava, njegov učinek je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Podoben je tudi kolektivni pogodbi delovnega prava.
ZOsn člen 56, 56/2. ZOFVI-A člen 45, 45/2. ZLS člen 24, 24/1, 25, 25/1, 25/2.
prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje občin - izvirna pristojnost - delegacija pristojnosti - finančna izravnava
Stroški prevozov po nevarnih poteh ne sodijo v okvir finančnih izravnav po ZFO. S 45. členom ZOFVI-A, na katerem je tožeča stranka utemeljevala svoj zahtevek, je država prevzela dodatno financiranje občin poleg financiranja občin na podlagi omenjenega ZFO.
prodajno naročilo - odgovornost za naključno uničenje ali poškodovanje blaga
Po tem, ko je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je bilo med strankama sklenjeno prodajno naročilo, je naredilo tudi pravilen materialnopravni zaključek, da je bilo ukradeno blago v času dogodka še vedno v lasti naročitelja - tožeče stranke, katera tudi nosi breme za nevarnost tega naključnega uničenja (531. člen OZ) in zato od toženke ne more zahtevati plačila vrednosti predanega blaga.
ZUPJS člen 43, 43/1, 44, 44/4.. ZDavP-2 člen 101, 101/1, 101/4.. ZDoh-2 člen 18, 19, 20.. - člen 30, 30/2, 37, 37/2, 38.
denarna socialna pomoč - odpis dolga
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tudi v primeru, ko pride do poračuna dolga iz naslova neupravičeno prejetih javnih sredstev z drugo pravico iz javnih sredstev, ki je zakon izrecno ne izključuje, mogoče ob za to izpolnjenih pogojih dolg odpisati. Vendar o tem odloča upravni organ po prostem preudarku, zato je nezakonito dolg tudi odpisalo.
ZSVarPre-E člen 2, 6, 6/1, 28, 28/1, 28/2, 28/2-11.
denarna socialna pomoč
Tožnik je socialno ogrožena oseba. Njegova življenjska situacija je z vidika materialnega položaja vseskozi zelo težka. V takšnih okoliščinah ter ob upoštevanju tožnikovih osebnostnih lastnosti, ko nima spretnosti, veščin in znanja, da bi si sam znal in zmogel zagotoviti minimalne pogoje za preživetje in s tem vsaj minimalno socialno varnost, ni mogoče pristajati na očitek tožene stranke o obstoju izključitvenega krivdnega razloga za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, da naj bi se sam spravil v tak položaj z nepremišljenimi ravnanji v preteklosti. Pri reševanju konkretnega življenjskega primera je potrebno upoštevati tožnikove individualne lastnosti in sposobnosti, ki so takšne, da si sam ni zmožen zagotoviti eksistenčnih pogojev za golo preživetje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je ukinila pisarni v A. in F., da je razporedila tožnikovo delo komercialista v ukinjeni pisarni v A. na sedež, in sicer med B.B. in G.G., in da ni na novo zaposlila delavca, ki bi opravljal tožnikovo delo. I.I. je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto vodja ekonomike in skupnih služb od 1. 10. 2016 do 31. 12. 2016, C.C. pa za delovno mesto ekonomist za čas od 19. 9. 2016 do 31. 1. 2017. Ne glede na to, da v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je s toženo stranko sklenil C.C., ni bilo navedeno, da je nadomeščal delavko v času njene odsotnosti zaradi bolniškega staleža, gre za različni delovni mesti, kot je bilo že navedeno, iz izpovedi C.C. pa izhaja, da tožnikovega dela ni opravljal. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga. Ob tem se pritožbeno sodišče strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da je bil tožnik ves čas zaposlitve pri toženi stranki na delu v pisarni v A., kar je v skladu tudi z določbo 5. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala skladno z določbama prve alineje 1. odstavka in 2. odstavka 89. člena ZDR-1.
izbris pravne osebe iz registra - pripojitev banke - nadaljevanje prekinjenega postopka s pravnim naslednikom izbrisane družbe - sposobnost biti stranka postopka
V času izdaje sodbe, to je 6. 10. 2015 B. d. d. ni več obstajala in ni mogla biti pravdna stranka. Glede na to, da je bila v sodbi navedena že ne več obstoječa pravna oseba, je bila z izdajo sodbe storjena kršitev določb pravdnega postopka.
ZPP člen 285, 343, 343/1, 343/4. ZZZDR člen 123, 129, 129a.
materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - preživnina za otroka - določitev višine preživnine - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - preživninske potrebe - otrokova korist - razporeditev preživninskega bremena - kaznovanje stranke - pravica do pritožbe - pravni interes - nedovoljena pritožba
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokova korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Pri odločanju o višine preživnine gre za rezultat vrednotenja oziroma za določitev "prave mere". Sojenje ne sme biti arbitrarno, zato se sodišče na v številkah izražene potrebe opira, vendar to stori zgolj okvirno. Upošteva tudi splošno znana dejstva ter posebnosti konkretnega otroka. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča vse navedeno storilo.
izročitev zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo
Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje je v točkah od 15 do 18 obrazložitve sklepa tehtno obrazložil zakaj se je odločil, da je utemeljeno dati prednost za predajo zahtevane osebe Republiki Avstriji. S temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da je glede na državljanstvo in kraj prebivališča zahtevane osebe podana realna možnost, da bo zoper zahtevano osebo po izvršitvi preostanka zaporne kazni v Republiki Avstriji, izveden tudi kazenski pregon v Republiki Madžarski za kaznivo dejanje, storjeno v njej, in da kazenski pregon ne bo zastaral. Senat je namreč pravilno ugotovil, da so izpolnjeni tudi vsi zakonski pogoji za predajo zahtevane osebe Republiki Madžarski, zaradi česar je utemeljeno odločil, da se zahtevana oseba sme po prestani kazni v Republiki Avstriji predati Republiki Madžarski. Sodišče prve stopnje je torej dejansko stanje v zvezi s predajo zahtevane osebe pravilno ugotovilo ter tudi ni kršilo kazenskega zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001890
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 9.
predmet izpolnitve - plačilo kot kompenzacija - zahtevek v denarju - način plačila - izvedba dokazov - obrazloženost dokaznega sklepa - pravica do izjave v postopku - proti izpolnitev
Tožena stranka je podala določne navedbe o ustno dogovorjenem načinu protiizpolnitve s kompenzacijo. Tožena stranka se je torej branila, da terjatev, katere plačilo zahteva tožeča stranka v tem sporu, ne obstaja v obliki vtoževane izpolnitve. Obstoj zatrjevanega dogovora o načinu izpolnitve predstavlja pravno relevantno dejstvo, ki pomeni, če se izkaže za resničnega, neutemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke za plačilo dobavljenega blaga v denarju.