umik predloga v nepravdnem postopku - povrnitev stroškov - subsidiarna uporaba pravil zpp
Pri umiku tožbe in umiku predloga gre za podobni situaciji, zato je treba v primeru umika predloga odločiti o stroških nepravdnega postopka ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP. Predlagateljica je predlog za delitev solastnine umaknila, zato sodišče v postopku ni izdalo meritorne odločitve, posledično pa je neutemeljen tudi njen predlog, da nasprotni udeleženec nosi del bremena skupnih stroškov.
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZDoh-1 člen 44.. - člen 4, 4/2, 4/2-1.
pravica do tedenskega počitka - neizkoriščen tedenski počitek - premoženjska škoda - davki - prispevki
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
Umik tožbe je neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato umika tožnik ne more preklicati, niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav tudi toženec še ni izjavil, da se z umikom strinja. Za tožnika umik učinkuje takoj, ko se z izjavo o umiku seznani sodišče in od tedaj dalje umika tožnik ne more več preprečiti, prepreči ga lahko le še toženec, če izjavi, da se z umikom ne strinja. Izjave o umiku tudi ni mogoče preklicati, to velja tudi za primer zatrjevanih napak volje. V poštev pride le obnova postopka, če so za to razlogi, tako tudi za pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika tožbe ZPP ne predvideva pritožbenega razloga uveljavljanja zmote, prisile ali grožnje, kot velja za pritožbo zoper sodbo na podlagi odpovedi zahtevku.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00011375
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 123a. ZJC-B člen 19. ZPrCP člen 27, 27/8.
obstoj prekrška - uporaba javnih cest - pravila cestnega prometa - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste
Stališče prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena ZCes-1, ne pa tudi na ostale določbe ZCes-1 in da so zato za storilca veljale le omejitve po 5. členu ZCes-1, ne pa tudi ostale določbe ZCes-1 in ZPrCP, je preveč formalistično in v nasprotju z namenom določbe 123.a člena ZCes-1, pa tudi z razlago te določbe, kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS IV Ips 4/2014 z dne 8. 5. 2015.
Ker toženec v roku ni odgovoril na tožbo, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana, utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, hkrati pa ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku. Stranki sta namreč dne 15. 3. 2011 sklenili poravnavo, s katero se je toženec zavezal, da bo v 12 mesečnih obrokih tožniku vrnil 1.896,70 EUR, ki jih je prejel kot štipendijo v študijskem letu 2007/2008, če šolanja ne bo uspešno zaključil in niti v dodatnem roku do 31. 3. 2012 ne bo predložil dokazila o opravljenem letniku, za katerega je prejemal štipendijo. Pravna podlaga za odločitev v zadevi je tako glede glavnične terjatve podana v 1050. in v 239. členu OZ, glede plačila zakonskih zamudnih obresti pa v 299. in 378. členu OZ.
OZ člen 299, 378, 378/1.. ZPIZ-2 člen 206, 206/1, 310.. ZPP člen 184.
zakonske zamudne obresti - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - življenjsko zavarovanje
Obveznost izplačila vtoževane denarne terjatve je obstajala že ob vložitvi tožbe, zato je, ob upoštevanju izpolnjene splošne predpostavke, in ker je vzrok za zamudo obstajal na strani tožene stranke, delno utemeljen tožbeni zahtevek, ki ga je tožnik postavil na zadnji glavni obravnavi. Ne za znesek 5.830,38 EUR, ampak za znesek 4.496,97 EUR. Znesek 4.496,97 EUR predstavlja izračun zakonitih zamudnih obresti od 31. 8. 2013, skladno s tretjim odstavkom 310. člena ZPIZ-2 v zvezi z 299. členom OZ (ob upoštevanju obračunskega obdobja 31. 7. 2013 in rok 30 dni, določen za izpolnitev) do plačila, ob upoštevanju, da je tožnik pri toženi stranki uveljavljal enkratno izplačilo sredstev iz naslova poklicnega zavarovanja dne 13. 7. 2013 (prvi odstavek 299. člena OZ), od zneska 19.236,02 EUR, kolikor je znašal neto znesek, izračunan od odkupne vrednosti 25.776,91 EUR, zmanjšan za izstopne stroške (128,88 EUR) in 25 % akontacijo dohodnine (6.412,01 EUR).
izročitev zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo
Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje je v točkah od 15 do 18 obrazložitve sklepa tehtno obrazložil zakaj se je odločil, da je utemeljeno dati prednost za predajo zahtevane osebe Republiki Avstriji. S temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da je glede na državljanstvo in kraj prebivališča zahtevane osebe podana realna možnost, da bo zoper zahtevano osebo po izvršitvi preostanka zaporne kazni v Republiki Avstriji, izveden tudi kazenski pregon v Republiki Madžarski za kaznivo dejanje, storjeno v njej, in da kazenski pregon ne bo zastaral. Senat je namreč pravilno ugotovil, da so izpolnjeni tudi vsi zakonski pogoji za predajo zahtevane osebe Republiki Madžarski, zaradi česar je utemeljeno odločil, da se zahtevana oseba sme po prestani kazni v Republiki Avstriji predati Republiki Madžarski. Sodišče prve stopnje je torej dejansko stanje v zvezi s predajo zahtevane osebe pravilno ugotovilo ter tudi ni kršilo kazenskega zakona.
Pogodba o izobraževanju je bila sklenjena le za I. letnik podiplomskega študija v študijskem letu 2005/2006. V 5. členu pogodbe se je toženka zavezala, da bo po končanem izobraževanju ostala na delu pri tožnici vsaj eno leto. Če toženki delovno razmerje preneha pred iztekom tega roka (7. člen pogodbe), je dolžna tožnici povrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka študijske obveznosti za I. letnik uspešno opravila. Iz navedenega je mogoč zaključek, da je toženka študijske obveznosti za I. letnik opravila najkasneje ob koncu študijskega leta 2005/2006, torej do 30. 9. 2006. Vsekakor je te študijske obveznosti opravila pred vpisom v II. letnik v študijskem letu 2007/2008, torej do 1. 10. 2007. Od tega dne dalje pa je bila toženka v delovnem razmerju pri tožnici še dobra tri leta, torej več kot eno leto, k čemur je bila zavezana v 5. členu pogodbe o izobraževanju. Zato je prosta vseh obveznosti po tej pogodbi, tožbeni zahtevek pa neutemeljen.
Pritožbeno sodišče sledi stališču prvostopenjskega sodišča, da v danem primeru ne moremo govoriti o načelu enake vrednosti vzajemnih dajatev, v kolikor bi tožnik z dednim dogovorom v zameno za manjši dedni delež, ki najverjetneje znaša manj od 5.000,00 EUR bil dolžan doplačevati za domsko oskrbo upravičenke za nedoločen čas v mesečnih zneskih, ki so v mesecu septembru 2016 narasli že na 297,98 EUR. Zato je treba pogodbeno določilo "v zameno za dedni delež" glede na splošna načela obligacijskega prava razumeti v smislu "do višine odstopljenega dednega deleža".
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL00000943
URS člen 121. ZASP člen 157, 157/3, 157/4, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/3. - člen 2, 2/2, 2/3, 2/4, 2/5.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - uporaba tarife iz skupnega sporazuma - trgovinska dejavnost - razlaga skupnega sporazuma - civilna kazen - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - ugotavljanje vsebinske podlage za razlikovanje - pravna narava sporazuma - odločba SEU
Pojem nadomestila za zakonito uporabo fonograma je treba razumeti enoznačno, to je v višini, ki bi ga bila tožeča stranka upravičena zahtevati v primeru, da bi imela sklenjeno pogodbo o prenosu te pravice na toženo stranko.
Nobene zakonske podlage ni, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006-T ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006-T bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo več kot trikrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, s katerim bi imela sklenjeno pogodbo. Položaj uporabnika fonograma bi bil ob takšni razlagi SS 2006-T in uporabi T 2005 drugačen, kot bi bil, če bi bil sklenil pogodbo s tožečo stranko. Če je tako določena višina nadomestila vezana na dejanski stan kršitve pravice, ima lahko izključno kaznovalni učinek. Določanje kaznovalnega učinka nadomestila, ki v bistvenem obsegu presega višino civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena ZASP, pa ni skladno s predmetom urejanja skupnega sporazuma v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP.
Stališče prvostopenjskega sodišča in višjega sodišča, da tožeča stranka ni imela podlage za razlikovanje med uporabniki po kriteriju (ne)sklenitve pogodbe je skladno z odločbo SEU C-572/13 z dne 12. 11. 2015 (Hewlett-Packard/Reprobel), iz katere izhaja, da: "namen pravičnega nadomestila (je) povrniti škodo, povzročeno imetnikom pravic. Škoda, povzročena avtorju, pa je enaka ne glede na to, ali dolžnik pri pobiranju take dajatve sodeluje ali ne".
Skupni sporazum ni pogodba obveznostnega prava, njegov učinek je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Podoben je tudi kolektivni pogodbi delovnega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00000907
OZ člen 131, 131/1, 921, 922, 922/1. ZPP člen 7, 212.
nastanek zavarovalnega primera - avtomobilsko kasko zavarovanje - trditveno breme - prekoračitev trditvene podlage - denarna odškodnina
Zaslišanje voznika traktorja ni pomenilo izvedbe informativnega dokaza, s katerim bi bile šele podane trditve glede nastanka zavarovalnega primera. Izvedba tega dokaza je namreč omogočila konkretizacijo pravotvornih dejstev, ki jih je tožeča stranka pravočasno zatrjevala. Ugotovitve sodišča prve stopnje o načinu nastanka spornih poškodb traktorja tako ne pomenijo prekoračitve trditvene podlage tožeče stranke
nadomestna izpolnitev - realni kontrakt - izpolnitveno ravnanje - pobot (kompenzacija) - pobotanje - pogojne terjatve - spor majhne vrednosti
Sporazum o nadomestni izpolnitvi učinkuje le, če dolžnik hkrati opravi izpolnitveno dejanje, ki je predmet nove obveznosti. Gre za realno pogodbo, pri kateri mora biti za veljavno sklenitev izpolnjena dodatna predpostavka, da dolžnik hkrati z izjavo volje (ki je potrebna za sklenitev pogodbe) že opravi tudi izpolnitveno ravnanje, ki se ga z realno pogodbo zavezuje opraviti. Ker toženka izobraževanja (novega izpolnitvenega ravnanja) ni izvedla, pogodba o nadomestni izpolnitvi ni bila veljavno sklenjena in ni začela učinkovati. Prejšnja obveznost (plačila 1.567,00 EUR) zato ni ugasnila.
Kompenzacija je mogoča le v primeru obstoječih nasprotnih terjatev.
Pogojne terjatve se obravnava kot nezapadle, dokler se odložni pogoj ne izpolni.
pogodba v korist tretjega - pritožbene novote - spori majhne vrednosti - nedovoljeno pritožbeni razlogi
Tožena stranka se s tem, ko je s strani tožeče stranke opravljene storitve prevzela, ni zavezala, da bo zanje tudi plačala. Takšna zaveza je ves čas veljala le za družbo P. d. o. o., ki je pogodbo s tožečo stranko sklenila v korist tretjega.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naročila tožene stranke za opravljene storitve ni bilo, hkrati pomeni ugotovitev dejanskega stanja. Te v sporu majhne vrednosti ne morejo biti predmet pritožbene presoje. Prav tako predmet pritožbene presoje ne morejo biti trditve, ki so prvič podane šele v pritožbi. Tožeča stranka zato ne more uspeti s pritožbenimi ugovori, s katerimi skuša izpodbiti zaključek, da tožena stranka pri njej ni naročila nobene storitve.
Glede vprašanja znižanja dodeljene denarne socialne pomoči za 15 % je prvostopenjsko sodišče kot pravilno štelo, ob ugotovljenem dejanskem stanju, da tožnik in njegova mati živita tako kot zakonski par in si na tak način tudi delita stroške bivanja z izjemo stroška za internet in televizijo, kar pa glede na to, da si vse ostale stroške bivanja (najemnina za stanovanje, ogrevanje, elektrika, komunalne storitve itd.), torej pretežni del vseh stroškov bivanja, delita, da je navedena okoliščina takšna, ki utemeljuje znižanje denarne socialne pomoči za 15 %. Sodišče je štelo, da bi imel tožnik, v kolikor bi živel sam, višje stroške bivanja. Ker pa si jih deli z materjo in jih v pretežnem delu plačuje le do polovice, znižanje denarne socialne pomoči za 15 % po presoji prvostopenjskega sodišča ni neustrezno.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - učinek zaznambe izvršljivosti
Pritožnik se je v neposredno izvršljivem notarskem zapisu strinjal z neposredno izvršljivostjo svoje obveznosti po kreditni pogodbe tudi na ostalo svoje premoženje in ne le na nepremičnine, na katerih je bila s sporazumom ustanovljena hipoteka. Notarski zapis zato predstavlja izvršilni naslov tudi za izvršbo na ostalo dolžnikovo premoženje.
Učinek zaznambe neposredne izvršljivosti pa ni v tem, da šele z zaznambo notarski zapis postane neposredno izvršljiv (kot si očitno to napačno razlaga pritožnik), temveč v tem, da zaznamba neposredne izvršljivosti učinkuje tudi proti poznejšim imetnikom lastninske pravice na nepremičnini.
Glede na uvodoma obrazloženo materialnopravno podlago je torej sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je možen način delitve solastnih nepremičnin v naravi. Glede na izdelani izvedenski mnenji izvedencev gradbene stroke in kmetijske stroke (z dopolnitvami) je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je predmetne solastne nepremičnine mogoče razdeliti v naravi, zato je bilo dolžno pri razdelitvi nepremičnin uporabiti način razdelitve v naravi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - ukinitev delovnega mesta - premestitev
Ukinitev delovnega mesta podsekretarja za okolje in prostor, katerega je zasedal tožnik, in prenos nalog tega delovnega mesta med druge zaposlene, zaradi česar je prenehala potreba pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen organizacijski oziroma poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. odstavku 156. člena ZJU. Delodajalec lahko spremeni organizacijo dela na način, kot je to storila tožena stranka, z ukinitvijo delovnih mest, s formiranjem novih delovnih mest in z določitvijo drugačnih izobrazbenih pogojev.
izbris pravne osebe iz registra - pripojitev banke - nadaljevanje prekinjenega postopka s pravnim naslednikom izbrisane družbe - sposobnost biti stranka postopka
V času izdaje sodbe, to je 6. 10. 2015 B. d. d. ni več obstajala in ni mogla biti pravdna stranka. Glede na to, da je bila v sodbi navedena že ne več obstoječa pravna oseba, je bila z izdajo sodbe storjena kršitev določb pravdnega postopka.