trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlogi - posojilna pogodba
Tožeča stranka je, kot pravilno obrazloži že sodba, vtoževano terjatev temeljila na posojilni pogodbi, zato je neutemeljeno prikazovanje pritožbe, da s tožečo stranko niso sodelovali. Tožeča stranka je navedeno posojilno pogodbo predložila, zato se pritožba ne more uspešno sklicevati, da "ne najde nobenega dokumenta v arhivih".
ZFPPIPP člen 98, 333, 333/6, 341, 344. OZ člen 65.
javna dražba - zavrnitev soglasja - varščina - ara - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - obveznosti upravitelja
Ko stečajno sodišče prejme predlog stečajnega upravitelja za izdajo soglasja, lahko soglasje poda ali pa soglasje zavrne. O ustavitvi postopka ZFPPIPP ne govori, zato so takšna ravnanja nerelevantna.
Z zavrnitvijo soglasja je nastopil razvezni pogoj. Pogodba torej ni bila sklenjena v skladu z vsemi predpostavkami, ki jih veleva ZFPPIPP, zato se vplačana varščina ne šteje kot ara in je sklicevanje na 65. člen OZ neutemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001160
ZPP člen 286, 286/6, 337, 337/1. OZ člen 190, 190/1, 191.
konto kartica - dokazna vrednost verodostojne listine v pravdnem postopku - dokazilo o plačilu - preplačilo - trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - neupravičena obogatitev - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - dokazno in trditveno breme - nedopustna pritožbena novota
Predpostavke neupravičene pridobitve morajo biti podane kumulativno, kar pomeni, da je prišlo do zmanjšanja premoženja na eni strani in povečanja premoženja na drugi strani ob odsotnosti pravnega temelja, ki bi opravičeval tak premik premoženja. Trditveno in dokazno breme glede obstoja navedenih predpostavk pa je na strani tistega, ki neupravičeno pridobitev zatrjuje.
Konto kartica ima lastnost verodostojne listine le v izvršilnem postopku, v pravdnem postopku pa jo sodišče ocenjuje prosto, tako kot vsako drugo listin.
Konto kartice predstavljajo zgolj listino, s katero je tožeča stranka skušala dokazati svoje navedbe, da v relevantnem obdobju ni imela neporavnanih obveznosti do tožene stranke, ne morejo pa nadomestiti njenih manjkajočih oziroma prepoznih navedb in s tem pomanjkljive trditvene podlage o času in načinu plačila računov za najem in servis vozil iz leta 2008 z oziroma na to, da je tožena stranka pravočasno in obrazloženo navedla, da konto kartice, na katere se sklicuje tožeča stranka, ne predstavljajo dejanskega stanja obveznosti tožnice do toženke za relevantno obdobje. Glede na pojasnjeno pomanjkljivo trditveno podlago o plačilih tožeče stranke je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen dokazni predlog za postavitev izvedenca računovodske oziroma ekonomske stroke, prav tako pa tudi njene dokazne predloge za zaslišanje njenega zakonitega zastopnika, edinega družbenika ter računovodkinje tožene stranke, saj izvedba dokazov v informativne namene ni dopustna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je delo zaradi novega računalniškega programa poenostavljeno, in da je določena dela tožnice prerazporedila na druge sodelavce, ni pa dokazala, da je onemogočeno nadaljevanje tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar kaže objava oglasa za podobno ali enako študentsko delo v času podane odpovedi. Tožena stranka je namreč tožnici podala redno opoved dne 12. 11. 2015, ki jo je tožnici vročila dne 25. 11. 2015, hkrati pa istočasno objavila oglas za delo študenta za administrativno-komercialno delo. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Sodišče prve stopnje je napačno poudarilo, da delovna doba tožnic, ki jo zatrjujejo v tožbi, ne izhaja iz priloženih izpisov zavarovanj ZPIZ, ter da v tožbi ni v zadostni meri zatrjevana okoliščina pravnega nasledstva na strani delodajalca. Pritožba pravilno navaja, da v primeru zamudne sodbe ne gre za ugotavljanje dejanskega stanja in tudi ne za oblikovanje dokazne ocene o tem, kaj izhaja iz priložene listine, pač pa mora sodišče v zvezi s predloženimi listinami, ob pravilni uporabi 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, zgolj preveriti, ali vsebina listin nasprotuje tožbenim navedbam. Če sodišče ugotovi, da določena listina nasprotuje tožbenim navedbam, potem posledica takšne ugotovitve niti ne more biti zavrnitev zahtevka, ampak je potrebno zaradi raziskovanja navedenega nasprotja izvesti dokazni postopek.
Tožnica je ob uveljavitvi ZPIZ-2 imela dvojni status, in sicer uživalke pokojnine in osebe, ki opravlja pridobitno dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik, pa do 31. 1. 2016 ni uskladila svojega statusa. Zato je toženec na podlagi drugega odstavka 37. člena ZPIZ-2B po uradni dolžnosti pravilno odločil, da ima tožnica od 1. 1. 2016 dalje lastnost zavarovanke za manj kot polni delovni čas oziroma 10 ur na teden.
elaborat - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - katastrski vpis - lastninska pravica - določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
S sklepom, ki ga predvideva 23.a člen ZVEtL, se (še) ne odloča o lastninski pravici na zemljišču, ampak se opravi zgolj presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
Pri tožniku ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do nove invalidnosti ter potrebe po dodatnih omejitvah oziroma do omejitve dela le v dopoldanski izmeni. Na podlagi 81. člena v zvezi s 63. členom ZDSS-1 je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca ter na priznanje dodatnih omejitev pri delu.
ZFPPIPP člen 200, 200/4, 219, 221d, 221d/4, 221d/7, 221f, 221f/1, 221f/2, 221g. ZGD-1 člen 527, 530.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - novela ZFPPIPP-G - posodobljen seznam terjatev - pravni temelj terjatve - zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - vloga sodišča - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane družbe - izpodbijanje potrjene prisilne poravnave
Po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, ki se uporablja za postopke, ki se uvedejo po 25. aprilu 2016, mora dolžnik v enem mesecu po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišču predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka in navedbo, ali ima upnik v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali ožje povezane osebe ter je izdelan po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in njegovo izjavo, da posodobljeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Posodobljeni seznam terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po njegovi predložitvi. Pritožba utemeljeno opozarja, da posodobljeni seznam navadnih terjatev upnikov, ki ga je predložil dolžnik in ki je bil objavljen dne 20. 2. 2017, ne vsebuje podatkov o pravnem temelju nastanka vseh navadnih terjatev upnikov. Navedeni podatek je v postopku poenostavljene prisilne poravnave obligatoren, kar pomeni, da glasovanja o poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi posodobljenega seznama terjatev, ki ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 221d. člena ZFPPIPP, ni mogoče dopustiti.
Podatki o pravnem temelju terjatev vseh upnikov, navedenih v posodobljenem seznamu, so pomembni zlasti z vidika varstva njihovih pravnih položajev. Sodišče namreč v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne preizkuša, ali podatki o posameznih terjatvah v posodobljenem seznamu terjatev resnično in pošteno prikazujejo stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave. Vloga sodišča je po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave omejena zgolj na preizkus, ali so zahtevi priložene predpisane listine (drugi odstavek 221.f člena ZFPPIPP) in ali je zahteva vložena v predpisanem zakonskem roku, ali je dosežena večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ter ali so predložene vse listine. Ker je kontrolna funkcija sodišča v postopku poenostavljene prisilne poravnave (praviloma) omejena zgolj na formalni preizkus zahteve, mora zato biti dana upnikom možnost vsebinske kontrole predlagane poenostavljene prisilne poravnave.
Tožnica je na prvostopno sodišče poslala vlogo, imenovano kot tožba zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih. Ta vloga je bila nepopolna in je ni bilo mogoče obravnavati. Zato je sodišče prve stopnje izdalo sklep, da se tožba vrne v popravek. Rok za popravo tožbe se je iztekel, vendar se tožnica dotlej ni odzvala. Zato je sodišče prve stopnje skladno s petim in šestim odstavkom 108. člena ZPP pravilno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tožbo zavrglo.
plačilo uporabnine - stvarna pristojnost - določitev vrednosti spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - povečanje tožbenega zahtevka - sprememba stvarne pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - veljavnost že opravljenih pravdnih dejanj
Okrožno sodišče se po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Nasprotno pa takšna omejitev ne velja za okrajno sodišče, kadar med postopkom ugotovi, da za obravnavanje ni več pristojno. Glede na 4. točko drugega odstavka 339. člena ZPP odločanje okrajnega sodišča v zadevi iz pristojnosti okrožnega sodišča predstavlja celo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti niti določila tretjega odstavka 17. člena ZPP o ustalitvi pristojnosti. Ta se uporablja predvsem za krajevno pristojnost, za stvarno pa v delu, kadar tožeča stranka tožbeni zahtevek zmanjša.
Sodišče prve stopnje je odločalo o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel spornega dne pri padcu na marmornih tleh v prostorih svojega delodajalca. Marmorna tla niso nevarna stvar in hoja po njih ni nevarna dejavnost, zato ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke. Marmorna tla v konkretnem primeru sama po sebi ne predstavljajo nevarne stvari, saj bi bilo s sprejemom ustreznih ukrepov nevarnost zdrsov in padcev možno preprečiti.
Tožnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje odškodninsko odgovornost tožene stranke zmotno presojalo le v zvezi s padcem na mokrih tleh. Zmotno je štelo, da tožnik ni podal trditev o tem, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi padca na suhih tleh. Zato v zvezi s prvim odstavkom 7. člena ZPP storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. V posledici navedene kršitve je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede odgovornosti tožene stranke za padec tožnika na suhih tleh.
mejni spor - sodna ureditev meje - močnejša pravica - dobroverna lastniška posest
Materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem postopku predstavljata 77. in 78. člen SPZ, ki določata kriterije, po katerih sodišče uredi mejo v nepravdnem postopku. SPZ kot temeljni kriterij za ureditev meje določa kriterij močnejše pravice, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo v izpodbijanem sklepu, iz katerega izhaja, da sta predlagatelja dokazala, da sta najmanj od leta 1988 dalje, ko sta postala lastnika (prej pravna prednica), izvrševala (več kot 10 let) na spornem prostoru nemoteno dobroverno lastniško posest vse do spora, ki je nastal v letu 2015.
Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov, ker se je o nasprotnem prepričalo že na podlagi izpovedbe policistov, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena. Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Toženka je z (neizvedenimi) dokazi dokazovala ključna, pravno pomembna dejstva.
ZPP člen 2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-3, 82, 82/1, 86, 86/1, 88.
odločanje preko postavljenega zahtevka - III. kategorija invalidnosti - gostota dobe - delovni invalid
Kljub temu, da je tožnik s postavljenim tožbenim zahtevkom, poleg odprave izpodbijanih odločb, na temelju I., podredno II. kategorije invalidnosti, uveljavljal pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, sodišče pa ga je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno z omejitvami ter do delnega nadomestila, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, niti odločalo mimo njega.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo invalidnost razčiščevalo s Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja. Ocenila je, da pri tožniku do 13. 8. 2013 ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Zaradi posledic bolezni je podana III. kategorija invalidnosti, saj ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja in glede na to, da je tožnik dopolnil skupno 22 let in 22 dni pokojninske dobe, je sodišče prve stopnje tožnika uemeljeno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko z določenimi omejitvami ter tudi pravico do delnega nadomestila.
Delnega nadomestila se ne more zagotavljati osebi, ki živi v tujini, saj ni aktivna v iskanju zaposlitve v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Vendar je potrebno ločiti med priznanjem pravice in njeno realizacijo oziroma izplačevanjem.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 280, 280/2, 280/2-1, 280/3, 374, 374/1, 374/1-2, 408, 408/2, 409, 410, 410/1. ZIZ člen 76.
izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - odpust obveznosti v osebnem stečaju - učinkovanje odpusta obveznosti - premoženje, ki ni vključeno v stečajno maso - unovčenje stečajne mase - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - pristojnost stečajnega sodišča - pristojnost izvršilnega sodišča - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek
Določba, ki določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, se uporablja v stečajnem in ne v izvršilnem postopku. Izvršilno sodišče ni pristojno za postopanje po tej določbi niti ni pristojno ugotavljati, katero premoženje spada v stečajno maso. Prav tako v izvršilnem postopku ni mogoče uporabiti določbe o prenosu neunovčljivega premoženja ločitvenemu upniku, saj se tudi ta določba nanaša zgolj na postopanje stečajnega sodišča, pa še to le v primeru premoženja, ki sestavlja stečajno maso.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1-3, 150. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22d.
javni uslužbenec - sklep o premestitvi - premestitev javnega uslužbenca - potrebe delovnega procesa
Sodna presoja zakonitosti premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU obsega preizkus zakonitega razloga za takšno premestitev, pri čemer sodišče glede na obstoječo sodno prakso ne more ocenjevati, kako je oziroma bo določena premestitev vplivala na učinkovitost organa. V zvezi s tem je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je delodajalec izdal sklep o premestitvi, ki je ustrezno obrazložen, ter ali je razlog za premestitev javnega uslužbenca resničen in ne navidezen.
Po presoji pritožbenega sodišča pri razlagi določbe 22.d člena Kolektivne pogodbe za policiste (KPP) postopka pred novo zaposlitvijo (oziroma postopka zasedbe prostega delovnega mesta, ki je urejen v 57. členu ZJU) ni mogoče enačiti s postopkom premestitve javnega uslužbenca zaradi delovnih potreb, ki ga ureja 149. člen ZPP. Ker 22.d člen KPP določa, da se notranja seznanitev o prostem delovnem mestu na oglasni deski enote opravi (le) v primeru zasedbe prostega delovnega mesta, tožena stranka t.i. notranje seznanitve v postopku premestitve tožnika ni bila dolžna opraviti. Tudi v primeru, če tožena stranka v postopku premestitve javnega uslužbenca ne bi izvedla postopek notranje seznanitve, izpodbijana premestitev za to ni nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001889
OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 11, 252, 285.
gradbena pogodba - izgradnja hiše - konkludentno izjavljena volja - konkludenten način sklenitve pogodbe - napake gradnje - prepoved izvajanja gradbenih del - razveza gradbene pogodbe - kondikcijski zahtevek - neupravičena obogatitev - ovira za vrnitev v naravi - sestavina nepremičnine - vrednost dosežene koristi - pobotni ugovor - uveljavljanje v pobot že pravnomočno ugotovljene terjatve - identiteta tožbenih zahtevkov - poziv k predložitvi dokumentacije - materialno procesno vodstvo - dokazno breme
Razveza pogodbe ima za posledico kondikcijski zahtevek pogodbene stranke, ki je pred razvezo pogodbe opravila izpolnitev. Pravna podlaga zahtevka je tretji odstavek 190. člena OZ. Ker so rezultati dela, ki ga je v času, ko je bila gradbena pogodba med pravdnima strankama veljavno sklenjena, opravila tožeča stranka, postali sestavina toženkine nepremičnine, vrnitev v naravi ni mogoča, zato mora toženka tožeči stranki plačati vrednost dosežene koristi (prvi odstavek 190. člena OZ). Korist, ki jo je toženka dosegla, je vrednost tistih del, ki nimajo napak.
Izvedenec, ki je strokovni pomočnik sodišča, ima razjasnjevalno dolžnost, ki je primerljiva z materialnim procesnim vodstvom sodišča. Če meni, da je treba za izdelavo mnenja ugotoviti določene okoliščine, mora dati ustrezno pobudo. V obravnavanem primeru jo je izvedenec dal in sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je stranki pozvalo, naj predložita dokumentacijo. Ker je tožeča stranka odreagirala na poziv sodišča z vložitvijo dokazov v spis, ni bila prekludirana.
zavrženje tožbe - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za prenehanje delovnega razmerja pri tožencu izvedel najkasneje 3. 10. 2016, ko je na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvedel, da je odjavljen iz zavarovanja, ker mu je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje pri toženi stranki. Ker po določbi 3. odstavka 200. člena ZDR-1 ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od vročitve oziroma od takrat, ko je izvedel za kršitev, je tožba, ki jo je vložil tožnik 7. 11. 2016 prepozna.