KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001176
KZ-1 člen 284, 284/1, 284/3. ZKP člen 60, 144, 144-6.
oškodovanec - oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje krive izpovedbe - objekt varstva
Za obstoj kaznivega dejanj krive izpovedbe po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 284. člena KZ-1 je dovolj, da priča v kazenskem postopku izjavi po krivem. Oškodovanec je v opisu dejanja dovolj določno označen kot (edini) obdolženec v kazenskem postopku, v katerem naj bi obdolženec krivo izpovedoval. Zato ima status oškodovanca kot tožilca in je upravičen od državnega tožilca, ki je ovadbo zavrgel, prevzeti kazenski pregon.
Sodišče je na naroku za glavno obravnavo v zadevi, ki jo je vodilo pod opr. št. I Ps 1112/2015, na predlog tožnika zaslišalo pričo, ki je po zaslišanju priglasila povračilo stroškov prihoda na sodišče. Potni stroški so z izpodbijanim sklepom odmerjeni v skladu z ZPP in Pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo načelo uspeha v v postopku (154. člen ZPP). Tožnik, ki v pravdi ni uspel je dolžan nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka. V skladu s tretjim odstavkom 242. člena ZPP je rok za plačilo 8 dni, pritožba zoper sklep o stroških priče pa ne zadrži njegove izvršitve.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003435
OZ člen 168, 168/1, 168/3, 174, 174/2.. ZDoh-2 člen 27.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - odločba ZPIZ - vzrok invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti izgubil zaposlitev pri toženi stranki in s tem plačo, ki bi jo ob rednem normalnem teku stvari prejemal do redne upokojitve. Pri ugotavljanju vzroka za nastanek tožnikove delne nezmožnosti za delo in posledične premoženjske škode je izhajalo iz zmotne materialnopravne presoje, da je za odločitev relevantna le odločba ZPIZ, s katero je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni v 50 % in poškodbe pri delu v 50 %. Glede na odločitev ZPIZ, da je tožnikova invalidnost zgolj v 50 % posledica poškodbe pri delu, je sodišče toženo stranko razbremenilo njene odgovornosti za polovico tožniku nastale škode. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena.
V sodni praksi je sicer uveljavljeno stališče, da predstavlja mnenje invalidske komisije strokovni izvid, ki z veliko verjetnostjo dokazuje stopnjo invalidnosti. Ni pa to edini možni dokaz o delovni (ne)zmožnosti, saj gre za mnenje javnega zavoda, ki je izdano zaradi ugotavljanja možnosti uveljavljanja pravic iz invalidske in pokojninske blagajne (to je po ZPIZ-1), ne pa tudi zaradi ugotavljanja upravičenosti do morebitne odškodnine, kakršno vtožuje tožnik v tem individualnem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo nepravilno, ko pri presoji vzroka za nastanek tožnikove delne nezmožnosti za delo oziroma invalidnosti ni upoštevalo tožnikovih trditev in dokazov v zvezi z vzrokom invalidnosti. Tožnik lahko v postopku tudi z drugimi dokazi dokazuje vzrok invalidnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001892
OZ člen 131, 131/1, 190.
neupravičena pridobitev - nadomestilo plače - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - vezanost na izvršilni naslov - določljivost izreka - krivdna odškodninska odgovornost - zamolčanje dejstev - škodljivo dejstvo - opustitev kot protipravno ravnanje - profesionalna skrbnost - pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti - vračilo denarnega nadomestila
Kljub temu, da se v sporih pred delovnimi sodišči zaradi njihove specifične narave dopuščajo opisni zahtevki za plačilo nadomestila plače, je treba po presoji pritožbenega sodišča v primeru, ko je postavljen zahtevek za plačilo nadomestila plače v višini mesečnih neto plač, uveljavljati znižanje plačila nadomestila plače za že prejeto denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, kar mora biti nato vsaj opisno zajeto tudi v izreku sodbe. V nasprotnem primeru je namreč s sodbo, s katero je zahtevku ugodeno, pravnomočno odločeno, da je delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo plače v višini mesečnih neto plač. Ker znižanje plačila mesečnih neto plač za prejeto denarno nadomestilo za primer brezposelnosti iz izreka delovne sodbe ne izhaja, čeprav je bilo toženki izplačano že pred izdajo sodbe, se tožnik se ne more uspešno sklicevati, da ne obstoji pravna podlaga za plačano nadomestilo plače v višini prejetega nadomestila za primer brezposelnosti.
Če oškodovanec v pravdi zamolči okoliščine, ki mu niso v korist, pa so odgovorni osebi lahko poznane, to ne pomen protipravnega škodnega ravnanja nasproti odgovorni osebi. Tožnik je delodajalec, torej profesionalec, ki mu mora biti poznana temeljna zakonodaja iz področja delovnega in socialnega prava, med drugim tudi Zakon o urejanju trga dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001889
OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 11, 252, 285.
gradbena pogodba - izgradnja hiše - konkludentno izjavljena volja - konkludenten način sklenitve pogodbe - napake gradnje - prepoved izvajanja gradbenih del - razveza gradbene pogodbe - kondikcijski zahtevek - neupravičena obogatitev - ovira za vrnitev v naravi - sestavina nepremičnine - vrednost dosežene koristi - pobotni ugovor - uveljavljanje v pobot že pravnomočno ugotovljene terjatve - identiteta tožbenih zahtevkov - poziv k predložitvi dokumentacije - materialno procesno vodstvo - dokazno breme
Razveza pogodbe ima za posledico kondikcijski zahtevek pogodbene stranke, ki je pred razvezo pogodbe opravila izpolnitev. Pravna podlaga zahtevka je tretji odstavek 190. člena OZ. Ker so rezultati dela, ki ga je v času, ko je bila gradbena pogodba med pravdnima strankama veljavno sklenjena, opravila tožeča stranka, postali sestavina toženkine nepremičnine, vrnitev v naravi ni mogoča, zato mora toženka tožeči stranki plačati vrednost dosežene koristi (prvi odstavek 190. člena OZ). Korist, ki jo je toženka dosegla, je vrednost tistih del, ki nimajo napak.
Izvedenec, ki je strokovni pomočnik sodišča, ima razjasnjevalno dolžnost, ki je primerljiva z materialnim procesnim vodstvom sodišča. Če meni, da je treba za izdelavo mnenja ugotoviti določene okoliščine, mora dati ustrezno pobudo. V obravnavanem primeru jo je izvedenec dal in sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je stranki pozvalo, naj predložita dokumentacijo. Ker je tožeča stranka odreagirala na poziv sodišča z vložitvijo dokazov v spis, ni bila prekludirana.
zavrženje tožbe - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za prenehanje delovnega razmerja pri tožencu izvedel najkasneje 3. 10. 2016, ko je na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvedel, da je odjavljen iz zavarovanja, ker mu je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje pri toženi stranki. Ker po določbi 3. odstavka 200. člena ZDR-1 ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od vročitve oziroma od takrat, ko je izvedel za kršitev, je tožba, ki jo je vložil tožnik 7. 11. 2016 prepozna.
ZPP člen 2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-3, 82, 82/1, 86, 86/1, 88.
odločanje preko postavljenega zahtevka - III. kategorija invalidnosti - gostota dobe - delovni invalid
Kljub temu, da je tožnik s postavljenim tožbenim zahtevkom, poleg odprave izpodbijanih odločb, na temelju I., podredno II. kategorije invalidnosti, uveljavljal pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, sodišče pa ga je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno z omejitvami ter do delnega nadomestila, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, niti odločalo mimo njega.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo invalidnost razčiščevalo s Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja. Ocenila je, da pri tožniku do 13. 8. 2013 ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Zaradi posledic bolezni je podana III. kategorija invalidnosti, saj ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja in glede na to, da je tožnik dopolnil skupno 22 let in 22 dni pokojninske dobe, je sodišče prve stopnje tožnika uemeljeno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko z določenimi omejitvami ter tudi pravico do delnega nadomestila.
Delnega nadomestila se ne more zagotavljati osebi, ki živi v tujini, saj ni aktivna v iskanju zaposlitve v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Vendar je potrebno ločiti med priznanjem pravice in njeno realizacijo oziroma izplačevanjem.
plačilo razlike plače - osnovna plača - razlika v plači
Ker je iz izpovedbe priče A.A. razvidno, da se je plača za vse prodajne predstavnike (vključno s tožnikom) določala na enak način (s tipskimi pogodbami), ker v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bil med tožnikom in toženo stranko sklenjen poseben dogovor o določitvi tožnikove plače, in ker niso bili ugotovljeni niti drugi razlogi, zaradi katerih bi tožena stranka odstopila od določb Pravilnika, ki se ga je sicer pri določitvi plač za prodajne predstavnike držala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da sta se tožnik in tožena stranka ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi sporazumela, da bo tožnikova osnovna plača sestavljena iz stalnega in gibljivega dela (pri čemer bo stalni del plače znašal 120.000,00 SIT), osnovna plača, sestavljena iz stalnega in gibljivega dela plače pa bo znašala 314.008,00 SIT (oziroma 1.310,33 EUR). Kljub temu, da v pogodbi o zaposlitvi ni izrecno zabeleženo, da je tožnikova osnovna plača sestavljena iz stalnega in gibljivega dela, pa to ne pomeni, da se tožnik in tožena stranka nista dogovorila za takšen način obračunavanja njegove osnovne plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VSL00000184
ZSKZ člen 14. SPZ člen 92. ZPP člen 181.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi zskz - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - lastninjenje kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - pasivna legitimacija - pravni nasledniki - ugotovitvena tožba
Dogovor o ureditvi premoženjskih razmerij z dne 31. 12. 1998 izkazuje pravno nasledstvo tožene stranke. Na njegovi podlagi naj bi zemljišča (tudi kmetijska in gozdna) postala last občine, na območju katere ležijo, pri čemer konkretna zemljišča ležijo na območju Občine Žužemberk. Dogovor se glede na določbe ZSKZ (glede nepremičnin, ki so predmet tega postopka) sicer ni izvedel, kar pa na izkaz pravnega nasledstva Občine Žužemberk ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001160
ZPP člen 286, 286/6, 337, 337/1. OZ člen 190, 190/1, 191.
konto kartica - dokazna vrednost verodostojne listine v pravdnem postopku - dokazilo o plačilu - preplačilo - trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - neupravičena obogatitev - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - dokazno in trditveno breme - nedopustna pritožbena novota
Predpostavke neupravičene pridobitve morajo biti podane kumulativno, kar pomeni, da je prišlo do zmanjšanja premoženja na eni strani in povečanja premoženja na drugi strani ob odsotnosti pravnega temelja, ki bi opravičeval tak premik premoženja. Trditveno in dokazno breme glede obstoja navedenih predpostavk pa je na strani tistega, ki neupravičeno pridobitev zatrjuje.
Konto kartica ima lastnost verodostojne listine le v izvršilnem postopku, v pravdnem postopku pa jo sodišče ocenjuje prosto, tako kot vsako drugo listin.
Konto kartice predstavljajo zgolj listino, s katero je tožeča stranka skušala dokazati svoje navedbe, da v relevantnem obdobju ni imela neporavnanih obveznosti do tožene stranke, ne morejo pa nadomestiti njenih manjkajočih oziroma prepoznih navedb in s tem pomanjkljive trditvene podlage o času in načinu plačila računov za najem in servis vozil iz leta 2008 z oziroma na to, da je tožena stranka pravočasno in obrazloženo navedla, da konto kartice, na katere se sklicuje tožeča stranka, ne predstavljajo dejanskega stanja obveznosti tožnice do toženke za relevantno obdobje. Glede na pojasnjeno pomanjkljivo trditveno podlago o plačilih tožeče stranke je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen dokazni predlog za postavitev izvedenca računovodske oziroma ekonomske stroke, prav tako pa tudi njene dokazne predloge za zaslišanje njenega zakonitega zastopnika, edinega družbenika ter računovodkinje tožene stranke, saj izvedba dokazov v informativne namene ni dopustna.
stečajni postopek - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - obstoj terjatve - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - tožba za ugotovitev obstoja prerekane terjatve
Navedba razlogov prerekanja terjatve ne pomeni, da sodišče v stečajnem postopku opravi preizkus razlogov prerekanja. Odločitve upravitelja o priznanju oziroma prerekanju terjatve zato sodišče v stečajnem postopku tudi ne more spremeniti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003793
ZDR člen 43, 43/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12, 52, 53.. OZ člen 131, 179.. KZ-1 člen 196.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - krivdna odgovornost - soprispevek
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal odškodnino za nesrečo pri delu. Poškodoval se je pri delu, ko je s sodelavcem prenašal železne traverze (dolžine 4 metrov in težje od 50 kg) iz enega prostora po stopnicah dve nadstropji višje. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženec ni zagotavljal ustrezne organiziranosti dela, s katero bi preprečil (ali vsaj zmanjšal) tveganje za nastanek poškodb pri delu, da ni zagotovil ustreznega nadzora in vodenja del, niti vseh potrebnih zaščitnih sredstev in da tožniku tudi ni dal ustreznih navodil za varno delo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec ravnal protipravno, in da je zaradi tega prišlo do tožnikove poškodbe.
Toženec je bil kot delodajalec dolžan spoštovati določbo 5. člena ZVZD-1, kljub temu, da je bilo tožnikovo delo enostavno.
tek zakonskih zamudnih obresti - delno plačilo - posojilna pogodba
Tožnik je zahteval vrnitev posojenega zneska 22.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2015 do plačila. Glede na to, da je toženka 27. 5. 2016 plačala 500,00 EUR, dolguje zakonske zamudne obresti od zapadlosti (5. 9. 2015) do plačila (27. 5. 2016) od tega zneska in ne od zneska 22.000,00 EUR.
Funkcija podpisa je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe.
Za izviren podpis se šteje lastnoročni podpis ter podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, ne pa fotokopija podpisa.
ZDR-1 v drugem in tretjem odstavku 136. člena ureja pobot izplačila plače in določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca, brez njegovega pisnega soglasja, pobotati s svojo obveznostjo plačila plače, delavec pa ne more dati soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve. To pomeni, da delavec lahko poda pisno soglasje za pobot izplačila šele po tem, ko je nastala terjatev delodajalca do delavca.
ZPIZ-2 člen 41, 390, 391, 394, 394/4, 396, 396/1, 397, 397/1.. ZPIZ-1 člen 163, 163/1.. ZPIZ člen 186.
invalidska pokojnina - prišteta doba - III. kategorija invalidnosti - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev
Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, pod pogoji iz 42. člena ZPIZ-2 po 1. alineji 41. člena ZPIZ-2 pridobi pravico do invalidske pokojnine. V 4. alineji 41. člena ZPIZ-2 je določeno, pod kakšnimi pogoji je mogoče priznati pravico do invalidske pokojnine invalidu III. (pa tudi II.) kategorije, in sicer v primeru, če mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti. Ker je pri tožniku prišlo do nove invalidnosti, torej I. kategorije invalidnosti, določbe 4. alineje 41. člena ZPIZ-2 ni mogoče uporabiti. Tudi sicer določa pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ne pa način njene odmere. Tako v primeru priznanja pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji, kot tudi po 4. alineji 41. člena ZPIZ-2, se invalidska pokojnina odmeri po določbah ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000853
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
dokazna ocena - kršitev pravice do izjave - opredelitev do dokazov - ustni dogovor - kršitev dogovora med pravdnima strankama - poslovna odškodninska odgovornost
Ker tožeča stranka zatrjuje sklenitev ustnega dogovora, ki ga izkazuje z izpovedbami, bi se moralo sodišče ob tem, ko si izpovedbe pravdnih strank nasprotujejo, do izpovedb opredeliti in jih dokazno oceniti, česar ni storilo. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP:
Ker se pravdni stranki o posledicah naročnikovega odstopa nista dogovorili, ta položaj ureja zakon. Dogovor o odpovednem roku v primeru odstopa in o tem, kdaj ni mogoče odpovedati pogodbe, sam po sebi ne vključuje dogovora, da se prevzemnik odpoveduje pravici, ki mu gre po 648. členu OZ. Tak dogovor odstopa le od zakonske določbe, da ima naročnik vsak čas pred dokončanjem posla pravico odstopiti od pogodbe, ne pove pa ničesar o pravici prevzemnika posla v takem primeru. Neutemeljen je zato toženkin argument, da je odstopno upravičenje uresničil na podlagi 11. člena pogodbe in ne na podlagi 648. člena OZ. Podlage v izvedenih dokazih nima niti njeno stališče, da je bila pogodbena volja jasno in nedvoumno izražena. Iz besedila pogodbe namreč ne izhaja, da bi se dogovorili o tožnikovem položaju v primeru njenega odstopa od pogodbe. Da bi se o tem dogovorili, pa ne izhaja niti iz njunih siceršnjih dogovarjanj ob sklepanju pogodbe.